Poznavanje zgradbe litosfere in pedosfere med slovenskimi učenci 9. razredov osnovnih šol in njihove napačne predstaveRibič, Luka (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Slapničar, Miha (Komentor) Izobraževanje o okoljski kemijiS svojim poseganjem v naravo je človeštvo povzročilo spremembe v številnih naravnih procesih. S časom se je ljudi začelo ozaveščati o teh spremembah in posledicah, ki jih prinašajo. Pomembno vlogo pri tem ima okoljsko izobraževanje, njegov namen je ljudi izobraževati o pomenu trajnostnega razvoja in preudarnem ravnanju z naravnimi viri. Uspešnost okoljskega izobraževanja, katerega del so tudi vsebine okoljske kemije, pri nas še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil preveriti, kako dobro slovenski devetošolci poznajo pojme, povezane s področjem litosfere in pedosfere. Raziskalo se je tudi pri katerih temah s tega področja imajo učenci največ težav z napačnimi predstavami in na katerih področjih največji primanjkljaj znanja. Pri raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop, temeljila pa je na kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavo so bili vključeni 503 učenci 9. razredov osnovnih šol iz 8 različnih regij. Učenci so za potrebe raziskave izpolnjevali vprašalnik v pisni obliki, s katerim se je ugotavljala raven individualnega interesa in samopodobe učencev s področja poznavanja litosfere in pedosfere in reševali pisni preizkus znanja s katerim se je ugotavljala raven znanja o vsebinah s področja litosfere in pedosfere ter morebitna napačna razumevanja s tega področja. Pri analizi podatkov je bilo ugotovljeno, da so učenci na preizkusu znanja dosegli vsaj 50 % vseh mogočih točk, povprečen dosežek učencev pa je bil slab. Krivulja normalne porazdelitve kaže, da so podatki nekoliko asimetrični v desno. Ugotovljeno je bilo, da zaključna ocena v 8. razredu pri predmetih kemija, biologija in fizika statistično pomembno vpliva na znanje učencev s področja litosfere in pedosfere. Spearmanov koeficient je pokazal pozitivno povezanost, kar pomeni, da se z višanjem ocene pri teh predmetih veča tudi število doseženih točk na preizkusu znanja. Največ točk so na preizkusu znanja o litosferi in pedosferi dosegli učenci iz posavske regije, za katere je bilo ugotovljeno tudi, da imajo najvišjo raven individualnega interesa za učenje teh vsebin. Najmanj točk so na pisnem preizkusu znanja dosegli učenci iz primorske regije, ki so pokazali tudi nizko raven individualnega interesa za učenje vsebin o litosferi in pedosferi. Pri ravni individualnega interesa je bilo ugotovljeno tudi, da ta statistično pomembno vpliva na število doseženih točk na preizkusu znanja, medtem ko samopodoba učencev na število doseženih točk statistično pomembno ne vpliva. Učenci so na pisnem preizkusu znanja v povprečju dosegli več točk kot učenke, ter pokazali nekoliko višjo raven individualnega interesa za učenje vsebin o litosferi in pedosferi. Pri odkrivanju morebitnih napačnih predstav učencev, je bilo ugotovljeno, da se več napačnih predstav pojavlja pri nalogah na višjih kognitivnih stopnjah. Med spoloma pa se statistično pomembne razlike v številu napačnih predstav niso pojavljale.20222022-10-25 03:12:41Magistrsko delo/naloga142198COBISS_ID: 126682371sl