<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fenotipske razlike med udomačenimi in divjimi sevi vrst rodov Saccharomyces in Hanseniaspora</dc:title><dc:creator>Makše,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>divje kvasovke</dc:subject><dc:subject>udomačene kvasovke</dc:subject><dc:subject>fenotipske lastnosti</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora</dc:subject><dc:subject>kartezični manipulator</dc:subject><dc:subject>relativna stopnja rasti</dc:subject><dc:subject>inhibitorji rasti</dc:subject><dc:description>Udomačitev je proces, s katerim človek preko umetne selekcije in vzreje divjih vrst pride do novih, udomačenih vrst. Ključna značilnost udomačitve je prilagoditev fenotipa na ustvarjene okoljske niše na račun aktivnosti človeka in poudarjanje lastnosti, ki jih favorizira tako okolje. Z raziskavo smo želeli fenotipsko okarakterizirata dva rodova kvasovk, Saccharomyces in Hanseniaspora, in ugotoviti, ali izvor sevov iz naravnega oziroma okolja, na katerega vpliva človek, vpliva na njihov fenotip. Izolacija sevov rodu Saccharomyces je potekala na območju gozdnih sestojev na Koroškem, Gorenjskem in Primorskem, medtem ko smo seve rodu Hanseniaspora izolirali le v koroški regiji. Glavni vir sevov obeh rodov je predstavljalo hrastovo lubje. Iz gozda izolirani sevi rodu Saccharomyces so pripadali vrstam S. paradoxus, S. cerevisiae, S. jurei in S. kudriavzevii, iz rodu Hanseniaspora pa le vrstama H. osmophila in H. uvarum. Fenotipske teste smo opravljali na trdnih gojiščih inokuliranih s kartezičnim manipulatorjem in spremljali rast kolonij v realnem času. Iz teh podatkov smo določili relativne hitrosti rasti oziroma odpornost proti etanolu, ocetni kislini, mlečni kislini, etilfenolu, etilgvajakolu, bakru, sulfitu in maltozi. Omenjene dejavnike smo izbrali zaradi izpostavljenosti kvasovk takšnim pogojem med procesom alkoholne fermentacije in ob uporabi agrokemičnih sredstev v vinogradih. Udomačene seve so predstavljali sevi izolirani iz vinograda, oljčnika in sadja sadovnjakov, divje seve pa sevi izolirani iz gozda (npr. lubja dreves). Ugotovili smo, da so sevi rodu Saccharomyces med procesom udomačevanja pridobili povečano toleranco na baker in sulfit ter odpornost proti višjim koncentracijam etanola, etilgvajakola in mlečne kisline. Te lastnosti nakazujejo na prilagoditve na človekovo okolje. Pri rodu Hanseniaspora pa smo ugotovili le odpornost proti bakru, sulfitu in etilgvajakolu.</dc:description><dc:publisher>[S. Makše]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-22 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142161</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.253.2:582.282.23</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213867</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126814211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
