Trenerji nogometa in epidemija COVID-19But, Gorazd (Avtor) Kajtna, Tanja (Mentor) Pocrnjič, Marko (Komentor) COVID-19karantenatrenertreningidelo na daljavoEpidemija COVID-19 je poskrbela za številne težave in imela ogromen vpliv na vsakdan ljudi po celem svetu. V namen zajezitve virusa so bile vlade primorane sprejeti številne ukrepe. Tako je bila prvič globalno predstavljena karantena za vse, ki je s sabo prinesla ogromno zahtevnih izzivov za družbo in vsakega posameznika na vseh področjih delovanja. Spremembe so bile vidne v vseh poklicih in trenerstvo tukaj ni bila izjema. Namen in cilj magistrske naloge je ugotoviti, kako so trenerji opravljali svoj poklic v času epidemije, če so ga, in kako je ta vplivala na njihovo počutje in samo delo glede na starost, izobrazbo in selekcijo, ki jo trenirajo. V raziskavo je bilo vključenih 165 skupnih enot, vendar je bilo le 82 ustreznih in rešenih do konca. Zanimale so nas demografske značilnosti (spol, starost, izobrazba, regija prebivališča in selekcija, ki jo trenirajo) in trije vprašalniki, ki merijo prepletanje lastnega življenja s trenerskim delom, psihološki vpliv epidemije nanje in zadovoljstvo z življenjem – SWLS. Podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Za celoten vzorec smo izračunali podatke opisne statistike in preverili, ali obstajajo statistično značilne razlike med skupinami na ravni 5 % tveganja z uporabo Independant T-test in One Way ANOVA. Ugotovili smo, da so se starejši trenerji bolj povezali s svojo ekipo v času dela na daljavo kot mlajši in da so mlajši pogosteje uporabljali metodo snemanja lastne izvedbe kot način treninga. Prav tako rezultati analize potrjujejo razliko v povezavi v času epidemije med trenerji mlajših selekcij in članov.20222022-10-21 07:15:04Magistrsko delo/naloga142135VisID: 41016COBISS_ID: 139045379sl