Oblikovanje kriterijev za pridobitev jezikovne izkaznice na osnovnih šolahBric, Julija (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) raznojezičnostRaznojezičnost je del našega vsakdana. Če jo spodbujamo in razvijamo, nam nudi možnost učinkovite komunikacije v raznolikih situacijah in z različnimi sogovorci. Številni avtorji navajajo elemente, na katere imajo vpliv posameznikove raznojezične kompetence. Poleg že omenjene učinkovitejše komunikacije, se v povezavi z raznojezičnostjo (in njenim zgodnjim spodbujanjem) omenja tudi ohranjanje jezikovne in kulturne raznolikosti, razvoj in boljše delovanje družbe, večja odprtost za sodelovanje, večja strpnost, lažje in hitrejše učenje novih jezikov itd. Šola ima pri spodbujanju raznojezičnosti pomembno vlogo, s tem pa tudi prispeva k razvoju pozitivnih stališč do drugih in drugačnih ter pripomore k socialni vključenosti vseh, ki jo obiskujejo. Da to lahko doseže, mora upoštevati posameznika in njegove potrebe ter mora biti posledično naklonjena tudi vsem jezikom, ki jih ti posamezniki prinašajo v šolsko okolje. O takšnih šolah ni dosti napisanega, še posebno pa gradiva s to tematiko v Sloveniji ni veliko. Z namenom, da bi šole lahko uradno izkazale naklonjenost raznojezičnosti, skušamo v tej magistrski nalogi s pomočjo literature, ki zajema področja raznojezičnosti, čezjezičnosti (prepletanja jezikov) in sojezičnosti predstaviti pojem jezikovne izkaznice in oblikovati kriterije za njeno pridobitev. V empiričnem delu magistrske naloge predstavljamo rezultate kvalitativne raziskave, ki je vključevala analizo besedil učencev in intervjujev učiteljev ter ravnateljev. Z njo smo skušali dobiti vpogled v realno jezikovno stanje v slovenskih osnovnih šolah, hkrati pa smo skušali ugotoviti uresničljivost ter primernost zadanih/predlaganih izhodišč in le-te nato, na podlagi predlogov in mnenj, ustrezno prilagoditi. Pri pregledu izdelkov učencev od 4. do 9. razreda (iz 8 različnih regij) in odgovorov šolskih delavcev iz 13 različnih slovenskih osnovnih šol smo ugotovili, da te šole že sedaj izpolnjujejo veliko kriterijev. Tako le-te že ponujajo učenje različnih jezikov, imajo učne pripomočke ter napise v tujih jezikih, v svoje delo vključujejo učence tujce in jim pri vključevanju pomagajo, se povezujejo s starši ter (zunanjimi) sodelavci, učitelji pa so s svojim delom in vedenjem zgled pri promoviranju raznojezičnosti. Analiza intervjujev nam je pokazala, da zaposleni pri svojem delu v raznojezičnosti vidijo številne pozitivne plati, a jim raznojezičnost hkrati predstavlja tudi izziv, ki od njih ter od učencev zahteva številna prilagajanja. Glede samih kriterijev so nam učitelji in ravnatelji podali svoje predloge in mnenja (najbolj ustrezni so se jim zdeli kriteriji, ki govorijo o sprejetosti vseh deležnikov šole, o seznanjanju z učenci tujci, vključevanju le-teh v delo šole, nudenju pomoči pri učenju jezika ter pri izkoriščanju njihovega potenciala; najmanj pa se jim je zdelo pomembno promoviranje raznojezičnosti s strani šole v širši skupnosti). Kriterije smo na podlagi zbranih podatkov nato lahko ustrezno dopolnili in preoblikovali.20222022-10-21 03:22:38Magistrsko delo/naloga142134COBISS_ID: 126431747sl