Strategije reševanja geometrijskih problemov o zaporedjih in oblikovanje posplošitev pri učencih 5. razredaVaupotič, Anja (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) matematični problemV magistrskem delu z naslovom Strategije reševanja geometrijskih problemov o zaporedjih in oblikovanje posplošitev pri učencih 5. razreda se v teoretičnem delu ukvarjamo s tem, kaj je matematični problem, predstavimo dve klasifikaciji (Fobisherjevo in Mialaretovo) in druge delitve problemov, ki jih predstavi Cotič. Opišemo umestitev reševanja problemov v učnem načrtu za matematiko in obravnavamo problemski pouk tako, da ga primerjamo s klasičnim razlagajočim poukom. Naštejemo strategije, načine in postopke reševanja problemov, vključimo tehniko reševanja problemov po Polyi in 6 faz reševanja problemov po Žakelj. Potem predstavimo še posploševanje, ga definiramo in razdelimo na različne vrste posploševanj, ki jih ponudi Ciosek. Posvetimo se tudi naraščajočim zaporedjem, ki so osrednji del naše raziskave, prikažemo vlogo učitelja pri reševanju problemov in opišemo nekaj drugih raziskav, v katerih se pojavljajo naraščajoča zaporedja ali se kaže vloga učiteljevega vodenja pri reševanju problemov. Empirični del je namenjen analizi strategij reševanja geometrijskih problemov iz naraščajočih zaporedij. Vzorec so predstavljali naključni učenci 5. razreda osnovne šole z različnim učnim uspehom pri matematiki. Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z učenci smo opravili individualne polstrukturirane intervjuje, v katerih so z našim vodenjem reševali 3 matematične probleme iz naraščajočih zaporedij. Medtem smo si beležili njihovo uspešnost, hitrost, stopnjo pomoči in vrsto uporabljene strategije pri reševanju danih problemov. Rezultati so pokazali, da učenci 5. razreda uporabljajo različne strategije reševanja problemov in nekateri celo znajo izbrati ustrezno, najučinkovitejšo pot, ki jih bo kar najhitreje pripeljala do cilja in rešitve. Rezultati raziskave kažejo tudi, da za naš vzorec učencev obstaja pozitivna povezanost med učno uspešnostjo učenca pri matematiki in uspešnostjo pri reševanju danih matematičnih problemov. Ugotovili smo, da učno šibkejši učenci potrebujejo za reševanje problemov več časa in učiteljeve pomoči. Čeprav so skoraj vsi prišli do pravila vsaj enega naraščajočega zaporedja, so povsem samostojnega posploševanja in oblikovanja pravila zmožni le nekateri učenci.20222022-10-21 03:21:51Magistrsko delo/naloga142129COBISS_ID: 126393091sl