<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena tveganja v proizvodnji medicinskih laserskih naprav</dc:title><dc:creator>Lavrič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huč,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ocena tveganja</dc:subject><dc:subject>medicinske laserske naprave</dc:subject><dc:subject>metoda Kinney - Wiruth</dc:subject><dc:description>Ocena tveganja je ključni dokument in hkrati opravilo, ki ga mora podjetje izvesti, da 
delavcem omogoči varno in zdravo delo. Z redno revizijo tako tudi stalno preverja in 
izboljšuje trenutno stopnjo varnosti. Predpisana je tudi v zakonodaji, kar pa še ne pomeni, 
da jo vsa podjetja ustrezno izvedejo. Ocena tveganja mora vsebovati identifikacijo 
nevarnosti, ki se pojavljajo v podjetju, in določitev tveganj. Tveganja morajo biti 
razvrščena po kriterijih pomembnosti, na podlagi česar mora delodajalec določiti 
potrebne ukrepe in odgovorne osebe za izvedbo ukrepov. Določeno mora biti tudi, v 
kakšnem časovnem obdobju se morajo ukrepi izvesti. Za ukrepe, ki jih ni možno izvesti 
takoj, je potrebno določiti roke za njihovo izvedbo in odgovorne osebe, ki bodo ukrepe 
izvajale.
Delovne inšpekcije redno zaznavajo nepravilnosti. Delodajalcem namreč kvalitetno 
izdelana ocena tveganja narekuje izvajanje ukrepov, za katere je pogosto potrebna 
investicija časa in financ. To podjetju kratkoročno prinaša izgubo, vendar je dolgoročno 
zelo pomembna, saj varno delovno mesto omogoča večjo produktivnost in manj bolniških 
odsotnosti zaradi nezgod. Pokaže pa se tudi večje zadovoljstvo delavcev; večji je občutek 
varnosti; delavci se čutijo bolj odgovorne in imajo večji občutek pripadnosti. Visok nivo 
varnosti je tudi velik pokazatelj kakovosti in poslovanja v podjetju. 
Zato sem se odločil, da izvedem oceno tveganja v proizvodnji podjetja, ki proizvaja 
medicinske laserske naprave. S tem sem preveril, kakšen je odnos delodajalca do varnosti 
in zdravja pri delu. Najprej sem popisal vsa delovna mesta in jih razčlenil v sorodne 
skupine za večjo preglednost. Nato sem vsako skupino podrobno analiziral in zabeležil 
vsa tveganja, ki se v njej pojavljajo. Za vsako tveganje sem ugotovil kritičnost in jo tudi 
številčno predstavil s pomočjo metode Kinney-Wiruth. Glede na kritičnost tveganj sem 
tudi predlagal ukrepe za najbolj temeljito zmanjšanje ukrepov. Rezultate sem primerjal z 
obstoječo oceno tveganja in opazil znatne razlike. Pomembnejši ukrepi so bili potrebni 
predvsem na področju ergonomije in varnosti pri delu z elektriko ter laserskega sevanja. 
V splošnem je videti, da podjetje zagotavlja relativno veliko pozornosti varnosti in 
zdravju pri delu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-19 13:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142088</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19861</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134078979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
