<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Antagonizem med glivo Eutypella parasitica in izbranimi vrstami gliv v lesu odmrlih vej gorskega javorja (Acer pseudoplatanus)</dc:title><dc:creator>Brglez,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogriz ,	Nikica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Eutypella parasitica</dc:subject><dc:subject>javorov rak</dc:subject><dc:subject>Acer spp.</dc:subject><dc:subject>javorji</dc:subject><dc:subject>glivne združbe</dc:subject><dc:subject>antagonizem</dc:subject><dc:subject>razkroj lesa</dc:subject><dc:subject>izguba mase</dc:subject><dc:description>Eutypella parasitica, povzročiteljica javorovega raka, uničujoče bolezni javorjev v Evropi in Severni Ameriki, najpogosteje okuži deblo gostitelja skozi odmrle veje ali rane v skorji. Zaradi morebitnega vpliva glivne združbe na okužbo in rast E. parasitica smo proučili vrstno sestavo gliv v lesu odmrlih vej gorskega javorja (Acer pseudoplatanus). Glive smo izolirali v čiste kulture iz različnih mest v odmrli veji. Najpogosteje smo izolirali Eutypa maura, Eutypa sp., Fusarium avenaceum, Neocucurbitaria acerina in E. parasitica. Ugotovili smo neznačilne razlike v pestrosti glivnih vrst in značilne razlike v glivnih združbah med različnimi lokacijami, med različnimi mesti izolacije in med različnimi debelinami vej. Analizirali smo vpliv najpogostejših vrst gliv v lesu odmrlih vej gorskega javorja na rast E. parasitica v čisti kulturi in s testom mini-blok ugotavljali njihov vpliv na razkroj lesa naših najpogostejših vrst javorjev. Na podlagi izračuna antagonističnega indeksa in uspešnosti reizolacij iz interakcijske cone smo E. parasitica šteli za šibkejšo tekmovalno vrsto. Izolati Eutypa sp., Eu. maura, Neonectria sp. in Peniophora incarnata so se izkazali za najučinkovitejše inhibitorje E. parasitica, ki bi jih lahko potencialno uporabili tudi za zatiranje E. parasitica. S testom mini-blok smo ugotovili relativno počasen razkroj lesa zaradi delovanja E. parasitica. V primerjavi z izolatoma znanih trohnobnih gliv je povzročila značilno manjše izgube mase. Na podlagi mikroskopije in obarvanja vzorcev sklepamo, da E. parisitica povzroča belo trohnobo. Z raziskavo smo podrobneje raziskali določene lastnosti E. parasitica in pri tem odprli številna nova vprašanja.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-19 07:15:29</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142064</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213848</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126273539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
