Osebni dejavniki duševnega zdravja zdravstvenih delavcev v času epidemije COVID-19Pregelj, Anja (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negakoronaviruszdravstveni delavcidejavniki tveganjaduševno zdravjeUvod: Epidemija COVID-19 in z njo povezane posledice so imele velik vpliv na duševno zdravje vseh ljudi, izstopali pa so zdravstveni delavci. Ti so intenzivneje kot pred epidemijo doživljali simptome anksioznosti, depresivnosti, nespečnosti in somatske simptome, imeli so večje tveganje za nastanek posttravmatske stresne motnje in izgorelosti. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je duševno zdravje slovenskih medicinskih sester in zdravstvenikov ter zdravnic in zdravnikov v času petega vala epidemije COVID-19 ter kaj je k temu pripomoglo. Metode dela: Za izdelavo magistrskega dela je bila v teoretičnem delu uporabljena deskriptivna metoda dela, ki vključuje proučevanje literature v slovenskem in angleškem jeziku. Drugi del magistrskega dela je bil empiričen in je vključeval anketo. Udeleženci so poročali o svojih demografskih značilnostih in značilnostih svojega delovnega mesta; o čustvenem, psihološkem in socialnem blagostanju s pomočjo vprašalnika MHC-SF; doživljanju depresivnosti, anksioznosti in stresa s pomočjo vprašalnika DASS-21; s pomočjo vprašalnika PFI pa tudi o profesionalni izpolnitvi in izgorelosti. Rezultati: Analiza je pokazala pomembno vlogo spola, poklica, izobrazbe in delovišča v posameznih vidikih duševnega zdravja zdravstvenih delavcev. Višja raven anksioznosti je bila značilna za ženske v primerjavi z moškimi ter za medicinske sestre in zdravstvenike v primerjavi z zdravnicami in zdravniki. Vsi merjeni vidiki duševnega zdravja so bili razmeroma najmanj ugodni pri zdravstvenih delavcih z 2. stopnjo izobrazbe ali univerzitetno izobrazbo, najbolj ugodni pa pri tistih z znanstvenim magisterijem ali doktoratom. Delo s pacienti s COVID-19 je imelo nasploh neugoden učinek na duševno zdravje zdravstvenih delavcev, še posebej, če so s temi pacienti delali na oddelku za intenzivno terapijo. Razprava in zaključek: Raziskava je potekala v času petega vala epidemije COVID-19 v Sloveniji, ki je bil do takrat najhujši val, v bolnišnicah pa je bilo največ pacientov s to boleznijo. Ključen dejavnik tveganja za manj ugodno subjektivno blagostanje in povišano raven težav v duševnem zdravju je bilo delo s pacienti s COVID-19, zlasti na oddelkih intenzivne terapije. Prepoznavanje dejavnikov tveganja in varovanja duševnega zdravja zdravstvenih delavcev v zahtevnih okoliščinah lahko pomaga delovnim organizacijam pri oblikovanju učinkovitih preventivnih in intervencijskih programov.[A. Pregelj]20222022-10-17 10:07:20Magistrsko delo/naloga142027UDK: 616-083VisID: 118595COBISS_ID: 126091523sl