<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija urgentnega računalniško tomografskega protokola pri sumu na akutno ishemično možgansko kap</dc:title><dc:creator>Hribar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsenik,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>CT protokol slikanja pri akutni ishemični možganski kapi</dc:subject><dc:subject>nativni CT glave</dc:subject><dc:subject>CTA znotrajlobanjskih in vratnih arterij</dc:subject><dc:subject>CTP</dc:subject><dc:subject>zaporedje protokola CT slikanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok invalidnosti in drugi najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu. Za postavitev diagnoze je potreben multidisciplinarni medicinski pristop, med katerega spada tudi  slikanje. Protokol slikanja je sestavljen iz nativnega računalniško tomografskega (CT) slikanja glave, CT angiografije (CTA)  znotrajlobanjskih in vratnih žil ter CT perfuzije (CTP). Slikanje se vedno začne z nativnim CT glave, nato sledita preostali dve preiskavi. Namen: Namen je bil ugotoviti prednosti oziroma slabosti različnih zaporedij preiskav. Ugotavljali smo, ali izračunana zakasnitev na podlagi CTA pomembno vpliva na optimalno izvedbo CTP. Zanimalo nas je, katera referenčna časovna točka CTA je najbolj optimalna za preračun dodatne zakasnitve pri CTP. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 120 bolnikov, ki smo jih razporedili v 4 skupine. Referenčno točko skupine smo določili s študijo primera 30-ih bolnikov, kjer smo izmerili povprečni čas, ki ga kontrast potrebuje da doseže merjeno mesto. V prvi skupini smo uporabili povprečni čas z odštetim standardnim odklonom (SD), v drugi vrednost povprečnega časa in v tretji vsoto povprečnega časa in SD. V četrti smo CTP opravili pred CTA. Izračunane dodatne zakasnitve smo dodali standardni zakasnitvi slikanja CTP in po opravljeni preiskavi izmerili vrednosti časa do najvišje atenucaije (TTP) ter ga primerjali z optimalno vrednostjo. Rezultati: Druga skupina se je z najmanjšim relativnim odstopanjem 9,17 % izkazala kot najbolj uspešna. Sledila ji je prva skupina s povprečjem relativnega odstopanja 10,5 %. Veliko manj uspešni pa sta bili tretja skupina z 28,67 % in četrta skupina s 27,5 % povprečno vrednostjo relativnih odstopanj. Dokazali smo statistično značilne razlike med skupinami, torej je referenčni čas za preračun zakasnitve pomemben faktor za izvedbo optimalne CTP. Razprava in zaključek: Za izračun dodatne zakasnitve je najprimernejša povprečna vrednost časa (16,03s). Najmanj primerna referenčna vrednost je, če povprečnemu času prištejemo standardni odklon in če je CTP opravljen pred CTA, kar pomeni, da ni upoštevanih dodatnih zakasnitev. Zaključimo lahko, da zakasnitev perfuzijskega slikanja, izračunana na podlagi predhodno opravljene CTA pomembno vpliva na uspešnost izvedbe CTP in s tem na kakovost radiološke obravnave bolnika z akutno IMK.</dc:description><dc:publisher>[T. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-16 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142020</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118591</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125827075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
