Razgradnja plastičnih polimerov s halotolerantnimi glivamiOblak, Pia Marija (Avtor) Gostinčar, Cene (Mentor) plastikarazgradnja plastikehalotolerantne glivesolineplinska kromatografijaPlastika je vsestransko uporabna, vendar problematična, ko jo zavržemo, saj se zaradi težavne in zelo počasne razgradnje kopiči v kopenskih in morskih ekosistemih. Pri obvladovanju globalnega problema onesnaženja planeta s plastiko nam lahko pomagajo različni mikroorganizmi, katerih potencial je zaenkrat slabo izkoriščen. Eden od slabo raziskanih virov mikroorganizmov, ki bi lahko razgrajevali plastiko, so tudi ekstremna okolja, kot je slano okolje. Mnogi mikroorganizmi iz teh okolij izločajo različne encime za razgradnjo kompleksnih polimerov in so pogosto aktivni tudi pri nizki vodni aktivnosti. V magistrskem delu smo želeli identificirati solinske glivne seve, ki lahko potencialno razgrajujejo različne plastične polimere in ugotoviti vpliv dodane soli na njihovo razgradnjo. Uporabili smo 60 sevov halotolerantnih gliv, izoliranih iz Sečoveljskih solin, in testirali njihovo sposobnost razgradnje poliamida, polietilena, polietilen tereftalata, polipropilena in poliuretana. Najprej smo glivam določili najnižjo in najvišjo koncentracijo soli, pri kateri lahko rastejo, nato smo jih gojili v tekočem gojišču z dodanimi kompleksnimi plastičnimi polimeri kot edinim virom ogljika. Razgradnjo polimerov smo spremljali z merjenjem nastalega CO2 s plinsko kromatografijo (GC, ang. gas chromatography). Izmed 60 testiranih glivnih sevov smo odkrili pet sevov (Penicillium brevicompactum, Alternaria arborescens, Eurotium amstelodami, Penicillium fundyense in Phaeotheca triangularis), ki potencialno razgrajujejo plastiko v odsotnosti soli, in tri seve (Aspergillus silvaticus, Aspergillus restrictus in Aspergillus pseudoglaucus), ki jo potencialno razgrajujejo ob prisotnosti soli.[P. M. Oblak]20222022-10-16 07:15:02Magistrsko delo/naloga142015UDK: 606:628.4.043:582.28VisID: 213836COBISS_ID: 125851651sl