Vpliv sindroma policističnih jajčnikov na duševno zdravje žensk v rodnem obdobjuNovak, Eva (Avtor) Mlinar, Suzana (Mentor) Lapanja, Aljoša (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravjestreskakovost življenjafertilno obdobjeendokrina motnjaživljenjski slogUvod: Sindrom policističnih jajčnikov je kronična hormonska motnja, ki se pojavi pri 5–10 % žensk. Je vodilni vzrok neplodnosti in njegovi simptomi lahko negativno vplivajo na videz, fizično zdravje in psihično počutje ženske. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv sindroma policističnih jajčnikov na duševno zdravje žensk. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom angleške in slovenske literature. V končni pregled je bilo vključenih 14 člankov. Pregled literature je izveden v podatkovnih bazah MEDLINE (PubMed), Cochrane library, ScienceDirect, Google Scholar in Human Reproduction. Slovenska literatura je iskana na podatkovni bazi COBIB.si. Rezultati: Ženske s sindromom policističnih jajčnikov z indeksom telesne mase >25 kg/m2 imajo nižjo kakovost življenja v primerjavi z ženskami s sindromom policističnih jajčnikov z zdravo telesno maso in z ženskami brez sindroma policističnih jajčnikov. Ženske s sindromom policističnih jajčnikov imajo slabši rezultat kakovosti duševnega zdravja. Prevalenca depresije pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov je bila med 11 in 40 %. Depresija je lahko povezana z negativno samopodobo in socialno izolacijo zaradi simptomov sindroma policističnih jajčnikov (debelost, akne, hirzutizem). Stres ima pomemben neposreden učinek na simptome depresije in anksioznosti. Ženske s sindromom policističnih jajčnikov so bistveno pogosteje uporabljale pasivne strategije obvladovanja stresa kot ženske brez njega. Več točk pri socialnem stresu in nesprejemanju prihodnosti brez otroka so dobile ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Ženske s sindromom policističnih jajčnikov so običajno manj zadovoljne s svojim videzom in kažejo več socialne tesnobe in strahu. Možnosti za zmerno do hudo stopnjo psihološke stiske so bile višje pri ženskah, ki so jim pred kratkim diagnosticirali sindrom policističnih jajčnikov. Razprava in zaključek: Ženske s sindromom policističnih jajčnikov so izrazito dovzetnejše za stres, anksioznost, depresijo, motnje prehranjevanja in nizko telesno samopodobo. Duševno zdravje pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov zahteva več pozornosti, zlasti pri ženskah, ki imajo višji indeks telesne mase. Medicinske sestre imajo izredno pomembno vlogo pri učenju in skrbi za zdravje žensk s sindromom policističnih jajčnikov ter imajo ključno vlogo za opolnomočenje in samooskrbo žensk s sindromom policističnih jajčnikov. Vzdrževanje optimalne telesne mase in življenjskega sloga sta najpomembnejša preventivna ukrepa za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja žensk s sindromom policističnih jajčnikov.[E. Novak]20222022-10-15 07:45:34Diplomsko delo/naloga142011UDK: 616-083VisID: 118588COBISS_ID: 126218243sl