<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija in zaščita patiniranih bronov v atmosferskih pogojih</dc:title><dc:creator>Novak,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaberšček,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bron</dc:subject><dc:subject>patinacija</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>ramanska analiza</dc:subject><dc:subject>elektrokemija</dc:subject><dc:description>Baker in bron ob izpostavljenosti atmosferskim pogojem ob prisotnosti vlage, kisika in korozivnih specij oksidirata. Oksidacija poteka stopenjsko. Najprej se tvori kuprit, Cu2O, ta pa se ob dolgotrajni izpostavljenosti atmosferskim pogojem nadalje oksidira. Pri tem se tvorijo zeleni Cu(II) produkti. Za vzdrževanje stanja in izgleda se bronaste površine, izpostavljene atmosferskim pogojem, lahko zaščiti.
V magistrskem delu smo spremljali nastanek korozijskih produktov na različno patiniranih (nezaščitenih) bronih in jih primerjali s korozijskimi produkti brona. Preverili in ovrednotili smo novo razvito fluoropolimerno (FA-MS) zaščito za patinirane površine. Poleg tega smo preverjali obstojnost komercialno uporabljene zaščite v restavratorski praksi in jo primerjali z novo razvitim premazom FA-MS.
Tri nezaščitene bronaste vzorce (ne-patiniran, sulfidno patiniran in kloridno patiniran) smo za 4 mesece izpostavili v simulirani ljubljanski deževnici. Nastale korozijske produkte smo opazovali in okarakterizirali s pomočjo SEM/EDS, ramanske in XRD analize. Elektrokemijsko obnašanje posameznega nezaščitenega in zaščitenega (FA-MS ali Incralac) vzorca ter njihove učinkovitosti smo določili s pomočjo elektrokemijskih meritev. Lastnosti zaščite smo dodatno ovrednotili z meritvami kontaktnega kota, z AFM analizo in meritvami spremembe barve po nanosu zaščite, mehanizem vezave pa ugotavljali s pomočjo XPS analize.
Učinkovitost FA-MS zaščite je na bronu in sulfidno-patiniranem bronu primerljiva z učinkovitostjo Incralac zaščite (~ 99 %), medtem ko je pri kloridno-patiniranem bronu nižja, pri 71 %. Kljub dobri učinkovitosti smo slabo obstojnost Incralac zaščite ugotovili že po 1 mesecu izpostavitve v umetno pripravljeni ljubljanski deževnici. Hidrofobnost FA-MS zaščitenih vzorcev se poveča na račun fluoroakrilatne komponente v premazu. Z XPS analizo smo ugotovili, da se po nanosu FA komponenta orientira na površino in veže na MS preko siloksanske vezi, medtem ko je MS orientirana med FA komponento in preko silanolnih skupin na substrat.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-14 12:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142003</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21785</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134264067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
