Strukturne in funkcionalne značilnosti pri akutni idiopatski makulopatijiPajtler Rošar, Ana (Avtor) Vidovič Valentinčič, Nataša (Mentor) Staurenghi, Giovanni (Komentor) akutna idiopatska makulopatijaavtofluorescenca očesnega ozadjaoptična koherentna tomografijabarvno slikanje očesnega ozadjavidna ostrinamikroperimetrijamultifokalna elektroretinografijaNamen: Akutna idiopatska makulopatija (AIM) je redka vnetna bolezen makule, ki se pojavlja pri mladih bolnikih in povzroči prehodno hudo izgubo vida, s centralnim skotomom in seroznim odstopom v makuli, pogosto po gripi podobnih simptomih. Čeprav so klinične značilnosti dobro opisane, je na voljo malo podatkov o novejših diagnostičnih metodah, ki jih omogoča multimodalno slikanje in funkcionalna ocena. Naš namen je bil analizirati strukturne in funkcionalne značilnosti pri AIM in s tem ponuditi nov vpogled v klinični potek te bolezni. Hipoteze: Domnevali smo, da: (1) so različni vzorci avtofluorescence očesnega ozadja (FAF) povezani z različnimi fazami bolezni, ki ustrezajo značilnim morfološkim in funkcionalnim spremembam pri AIM; (2) se zunanje plasti mrežnice postopoma vzpostavijo, in se povrne vidna ostrina, ko se vzpostavi elipsoidna cona; (3) se med potekom bolezni zmanjša debelina žilnice in poveča vaskularni indeks žilnice; (4) je debelina mrežnice povezana z izboljšanjem funkcionalnih lastnosti. Metode: Retrospektivna, multicentrična serija primerov 16 bolnikov z diagnozo AIM. Pregledali smo zdravstveno dokumentacijo in multimodalni slikovni prikaz, vključno z barvnim slikanjem očesnega ozadja, optično koherentno tomografijo (OCT) in FAF. Funkcijo mrežnice smo ocenili z najboljšo korigirano vidno ostrino (BCVA), mikroperimetrijo in multifokalno elektroretinografijo (mfERG). V kontrolno skupino smo vključili zdrave preiskovance brez kakršnih koli znakov patoloških očesnih sprememb, ki so ustrezali po starosti in spolu. Rezultati: Med potekom bolezni smo ugotavljali štiri zaporedne vzorce FAF, ki so bili povezani z značilnimi spremembami na OCT in barvnih slikah. Različni vzorci FAF so se med seboj značilno razlikovali po trajanju bolezni, BCVA in značilnostih na OCT, vključno z izboljšanjem funkcije mrežnice merjene z mikroperimetrijo in mfERG. Povprečna izhodiščna BCVA je bila 0,63±0,54 logMAR (Snellenov ekvivalent 20/85) in je bila pomembno povezana z okvaro elipsoidne cone, vidne na OCT. Izboljšanje vidne ostrine je bilo povezano s postopno vzpostavitvijo zunanjih slojev mrežnice in je v povprečju trajalo 4 mesece. V akutni fazi AIM sta bila značilna zadebelitev žilnice in znižan vaskularni indeks žilnice, ki sta se v fazi izboljšanja zmanjšala oziroma povečala. Analiza debeline slojev mrežnice je pokazala prizadetost različnih slojev mrežnice v poteku bolezni in je bila povezana z izboljšanjem funkcije mrežnice, merjeno z BCVA, mikroperimetrijo in mfERG. Zaključki: Rezultati naše študije, ki predstavlja največjo in najdaljšo longitudinalno študijo AIM doslej, predstavljajo izviren znanstveni prispevek k vedenju o strukturnih in funkcionalnih značilnosti preučevane bolezni. Na podlagi teh rezultatov smo prvi predlagali razvrtitev AIM po stadijih. Ugotovitve te študije poglabljajo naše razumevanje patogeneze te redke vnetne bolezni in tako pomagajo zdravnikom pri pravilni diagnozi in svetovanju bolnikom.20222022-10-12 07:15:02Doktorsko delo/naloga141929VisID: 21757COBISS_ID: 135385859sl