<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spomin in travma v postjugoslovanskem romanu</dc:title><dc:creator>Puljarević,	Sašo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strsoglavec,	Đurđa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrović,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>postjugoslovanski roman</dc:subject><dc:subject>kultura spominjanja</dc:subject><dc:subject>kolektivni spomin</dc:subject><dc:subject>revizionizem</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>pozaba</dc:subject><dc:subject>nostalgija</dc:subject><dc:description>Vojne ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije so imele velik vpliv tudi na literarno produkcijo, ki se je v devetdesetih letih oddaljila od postmodernistične metafikcije in se ponovno približala družbeni resničnosti. Pri tem sta prevladovala predvsem dokumentarni in avtobiografski žanr ter v različni meri avtofikcijska dela, vsem pa je skupno, da so precej družbeno kritična oziroma angažirana. Magistrsko delo poskuša v tako opredeljenem kontekstu raziskati, kako se postjugoslovanske družbe soočajo s polpreteklo zgodovino. Z analizo izbranih romanov in teoretičnimi pristopi Aleide Assmann in Todorja Kuljića prevprašuje odnos med kolektivno in individualno percepcijo preteklosti oziroma spominom, pri čemer se ustavlja pri ključnih pojmih kulture spominjanja, kot so revizionizem, priča, travma, pozaba, nostalgija, pomemben del pa predstavlja tudi soočanje s travmami vojnih zločincev.</dc:description><dc:publisher>[S. Puljarević]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:50:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141856</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 511430</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 135097347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
