<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Namera o odhodu iz organizacije z vidika teorije načrtovanega vedenja</dc:title><dc:creator>Šopar,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babnik,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fluktuacija zaposlenih</dc:subject><dc:subject>namera</dc:subject><dc:subject>načrtovano vedenje</dc:subject><dc:subject>organizacijska pripadnost</dc:subject><dc:subject>stališča zaposlenih</dc:subject><dc:description>Eden izmed najpogostejših dejavnikov, na katerega se raziskovalci osredotočajo pri proučevanju namere o odhodu iz delovne organizacije, je organizacijska pripadnost. Avtorji jo pogosto pojmujejo tudi kot stališče do organizacije, pri čemer pa naj bi v skladu s teorijo načrtovanega vedenja namero o vedenju (odhodu) bolje kot stališča do objekta (organizacije) napovedovala stališča do vedenja samega (odhoda). V raziskavi nas je zato zanimalo, kako se povezujejo namera o odhodu iz trenutne delovne organizacije, izbrani konstrukti teorije načrtovanega vedenja in dimenzije organizacijske pripadnosti ter kakšno vlogo imajo konstrukti teorije načrtovanega vedenja, organizacijska pripadnost in izbrane demografske spremenljivke pri nameri o odhodu. V vzorec je bilo vključenih 465 redno zaposlenih oseb. Za merjenje namere o odhodu in konstruktov teorije načrtovanega vedenja smo lestvice pripravili sami, za merjenje organizacijske pripadnosti pa smo uporabili različico Vprašalnika organizacijske pripadnosti – OCQ za 4-dimenzionalni model. Ugotovili smo nizke do visoke povezanosti med posameznimi konstrukti teorije načrtovanega vedenja in dimenzijami organizacijske pripadnosti. Regresijski model (multipla linearna regresija) za odvisno spremenljivko namere o odhodu pojasni 59,1 % variance. Pri tem so se kot pomembni napovedniki namere o odhodu iz trenutne delovne organizacije pokazale naslednje proučevane spremenljivke: stališče do odhoda, subjektivna norma o odhodu, čustvena pripadnost, osebno žrtvovanje, malo alternativ in stopnja izobrazbe. Rezultati podpirajo teorijo načrtovanega vedenja kot smiselno izhodišče za pojasnjevanje namere o odhodu iz trenutne delovne organizacije, hkrati pa nakazujejo priložnosti za nadaljnje raziskovanje, ki so podrobneje predstavljene v zaključnem poglavju dela.</dc:description><dc:publisher>[M. Šopar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:49:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141848</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:331.101.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 511422</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 144691203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
