<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje medicinskih sester</dc:title><dc:creator>Kogoj,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>izvajalci zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:description>Uvod: Epidemije in pandemije predstavljajo velik problem in hkrati grožnjo zdravju 
celotnega prebivalstva. Bolezen COVID-19, ki jo povzroča SARS-CoV-2, je zaradi svoje 
sposobnosti hitrega širjenja povzročila okužbe po celotnem svetu, povzročila pa je tudi 
veliko stopnjo umrljivosti in trpljenja. Sploh za zdravstvene delavce pandemija predstavlja 
velik izziv, saj zaradi nezadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema veliko zdravstvenega 
osebja dela več kot običajno in pod drugačnimi, težjimi delovnimi pogoji. Medicinske sestre, 
ki količinsko predstavljajo večinski delež zdravstvenih delavcev in pri svojem delu 
pacientom zagotavljajo zdravstveno oskrbo, se v času pandemije srečujejo z večjim 
tveganjem za težave na področju duševnega zdravja. Namen: Z diplomskim delom smo 
želeli raziskati učinke pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje medicinskih sester.
Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s katero 
smo pregledali domačo in tujo literaturo. Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih 
bazah COBIB.si, CINAHL, Medline in ScienceDirect ter v spletnih iskalnikih PubMed in 
Google Učenjak. Iskanje literature je potekalo od decembra 2021 do konca junija 2022. 
Vključena je bila literatura, objavljena po letu 2015. Rezultati: V času pandemije so se 
medicinske sestre soočale s številnimi težavami in spremembami na delovnem mestu. 
Zdravstveni kader je trpel za pomanjkanjem osebja, prostorov in ustrezne opreme. 
Medicinske sestre so doživljale velike obremenitve, pritiske ter občutke utrujenosti, nemoči 
in tesnobe. Nekatere so trpele za depresijo, posttravmatsko stresno motnjo ter težavami,
povezanimi s slabo kakovostjo spanja. Soočale so se tudi s stigmatizacijo in izgorelostjo na 
delovnem mestu. Razprava in zaključek: Zdravstvena nega je tako fizično kot čustveno 
zahteven poklic, ki je ob enem tudi zelo dragocen za celotno človeštvo. Pomembno bi bilo 
pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja za slabše duševno zdravje, ki bi omogočilo 
boljšo pripravljenost in obvladovanje morebitnih prihodnjih valov COVIDA-19 ter 
kakovostno opravljeno delo s strani medicinskih sester.</dc:description><dc:publisher>[Š. Kogoj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:46:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141824</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118572</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124834819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
