<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom pri dojenčkih in malih otrocih</dc:title><dc:creator>Kropivšek,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>respiratorni sincicijski virus</dc:subject><dc:subject>imunoprofilaksa</dc:subject><dc:subject>palivizumab</dc:subject><dc:subject>dojenčki</dc:subject><dc:description>Uvod: Respiratorni sincicijski virus je v prvem letu življenja otrok eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok za njihovo hospitalizacijo. Povzroča vsakoletne epidemije okužb dihal pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Večina primarnih okužb pri otroku poteka simptomatsko. V Sloveniji je bilo jeseni 2006 vzpostavljeno laboratorijsko spremljanje RSV pri vseh starostnih skupinah. Za okužbe z RSV ni učinkovitega zdravila. Poleg preventive, ki se uporablja za omejevanje širjenja virusa, je dandanes pri rizičnih skupinah ljudi na voljo tudi pasivna imunizacija z uporabo palivizumaba. Namen: Namen diplomske naloge je na podlagi dostopnih raziskav in obstoječih podatkov ugotoviti, kakšna je pojavnost okužb RSV v Sloveniji. Poleg tega je naš cilj izobraževati strokovno in laično skupino ljudi o virusu ter opozarjati na možnost imunoprofilaktične zaščite s palivizumabom. Metode dela: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. S tem smo predstavili ključne značilnosti okužbe z RSV ter dali poudarek na preprečevanje okužb. Informacije smo pridobili s pomočjo svetovnega spleta in podatkovnih baz, kot so Cobiss, MedLine, PubMed, ScienceDirect, ter preko digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Rezultati: V desetletnem obdobju (od 40. tedna 2010 do 15. tedna 2020) je bilo testiranih 120.492 bolnikov za RSV in 12.128 (10 %) od tega jih je bilo pozitivnih. Število testiranih vzorcev v sezoni 2010/2011 se je iz 5.058 povečalo na 18.687 v sezoni 2019/2020. Odstotek pozitivnih na RSV se je v tem obdobju zmanjšal iz 22 % na 6,75 %. V desetletnem obdobju je bilo na seznam prejema palivizumaba za preprečevanje težkih okužb RSV uvrščenih 2.160 otrok. V teh letih je največ otrok zaščito prejelo v sezoni 2011/2012. Razprava in zaključek: Redno in natančno zbiranje epidemioloških podatkov bi pripomoglo k temu, da bi bolje razumeli širjenje bolezni in s tem predlagali ukrepe glede preprečevanja le-te. Če bi imeli dovolj zanesljive podatke, bi lahko natančneje določili začetek aplikacije palivizumaba. Okužbe RSV so se z leti zmanjšale. Morda je k temu pripomogla tudi uvedba palivizumaba pri najbolj rizičnih skupinah. Ker je bila imunoprofilaksa s palivizumabom uvedena nedolgo nazaj, je zelo malo raziskav, ki bi lahko pozitiven vpliv potrdile. Zaželeno bi bilo, da bi strokovnjaki na tem področju izobraževali ljudi, predvsem starše. Izobraževati bi bilo potrebno tudi zdravstvene delavce ter obveščati celotno populacijo o posledicah RSV. Dokler strokovnjaki ne bodo razvili drugih ukrepov za preprečevanje okužb RSV, obstaja imunoprofilaksa s palivizumabom edina razpoložljiva preventiva za RSV.</dc:description><dc:publisher>[Š. Kropivšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141822</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118571</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124827651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
