<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališče osnovnošolskih učiteljev do večjezičnosti</dc:title><dc:creator>Breznikar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:description>Večjezičnost je prisotna vsak dan med nami vsemi. Pomen pridobi, kadar se je zavedamo, se o njej pogovarjamo in jo spodbujamo. Šola je institucija, ki bi jo morala spodbujati, jo dvigovati na višje ravni. To pa je mogoče le, če imajo zaposleni delavci šole, kjer se osredotočamo na osnovnošolske učitelje, pozitivno naravnana stališča do večjezičnosti. Na oblikovanje stališč do večjezičnosti vpliva veliko dejavnikov – od prvega stika z jeziki doma, v domačem okolju, do vrtca, osnovne šole, srednje šole ter vsega nadaljnjega izobraževanja. V magistrskem delu se osredotočamo na osnovnošolske učitelje, ki morajo imeti tudi sami pozitivno stališče do večjezičnosti, če želijo tudi sami pripomoči k oblikovanju pozitivnih stališč do večjezičnosti pri svojih učencih. O večjezičnosti govori več uradnih dokumentov, na primer Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, zakoni ter pravilniki, ki se tičejo vzgoje in izobraževanja, kot tudi Evropski svet, ki določa, kako naj bi širili in spodbujali večjezičnost v vseh državah Evropske skupnosti. Zaradi številnih prednosti večjezičnosti pri posamezniku smo se odločili raziskati stališča osnovnošolskih učiteljev do večjezičnosti, saj imajo slednji pomembno vlogo v življenju otrok. Magistrska naloga je nastala v okviru projekta Jeziki štejejo, katerega glavni namen je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj večjezičnosti v slovenskem šolskem prostoru. Pripravili smo spletni anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali 4 visokošolskim zavodom, 10 srednjim šolam, 16 osnovnim šolam ter 4 vrtcem. V namen magistrske naloge smo analizirali le odgovore, ki smo jih pridobili z osnovnih šol. Primerno vrnjenih anket je bilo 272. K temu prištejemo še 6 intervjujev, ki so bili izvedeni s šestimi osnovnošolskimi učitelji. Intervjuvali smo 3 osnovnošolske učitelje jezika, 1 osnovnošolskega predmetnega učitelja ter 2 razredna učitelja. Pri analizi smo se podrobneje usmerili na štiri področja, in sicer na to, kako starost, regija prebivanja, možnost obiska tuje države in predmet poučevanja vplivajo na stališča osnovnošolskih učiteljev do večjezičnosti. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolski učitelji pozitivno naravnana stališča do večjezičnosti ter da lahko s takšnimi učitelji načrtujemo svetlo prihodnost v luči večjezičnosti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-08 03:26:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141766</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124620547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
