<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trendi migracij rokometašev in rokometašic v obdobju 2010–2020</dc:title><dc:creator>Vončina,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bon,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>trendi migracij</dc:subject><dc:subject>športne migracije</dc:subject><dc:description>Migracije športnikov so eden najpomembnejših vidikov v globalnem razvoju modernega 
športa. Tudi v rokometu spremljamo intenzivni razvoj in spremenjene modele migracij. 
Osnovni namen našega raziskovanja je bil ugotavljati trende migracij rokometašev in 
rokometašic v Sloveniji za obdobje med letoma 2010 in 2020. Uporabili smo uradne podatke o 
prestopih igralcev, ki jih beleži RZS; podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS. 
Ugotavljali smo frekvence, odstotke in trende. Skupno beležimo 598 prestopov, od tega 418
(69,90 %) moških in 180 (29,93 %) ženskih; v Slovenijo je bilo izvedenih 290 prestopov (48,5
%) in iz Slovenije 308 (51,5 %). Rezultati kažejo še, da je trend migracij slovenskih 
rokometašev in rokometašic v omenjenem obdobju naraščajoč. Za prvi prestop v tujino so se 
igralci odločali povprečno pri 23 letih. Povprečno v tujini igralci zamenjajo dva kluba. Največ 
migracij se beleži znotraj EU – rokometaši največ migrirajo v Francijo, Avstrijo in Nemčijo,
rokometašice pa v Nemčijo in Francijo. Velik delež (skoraj 70 %) tujih rokometašev in 
rokometašic v Slovenijo prihaja iz držav nekdanje Socialistične federativne republike 
Jugoslavije, a se delež v zadnjih letih zmanjšuje. Med prestopi v Slovenijo se pojavljajo tudi 
državljani izven EU (na primer iz Avstralije, Turčije, Švice). Ključne ugotovitve našega 
raziskovanja so, da je trend migracij v slovenskem rokometu naraščajoč in da se starostna meja 
migrantov v rokometu znižuje, v tujino odhajajo celo igralci, mlajši od 18 let. Predvsem pa je 
ključna ugotovitev, da v zadnjem obdobju beležimo naraščajoč delež prestopov Slovenk in 
Slovencev v tujino. Podatek potrjuje tezo o dobrem strokovnem delu oziroma o vzgoji velikega 
števila talentov in kvalitetnih igralcev, ki so zanimivi tudi za najboljše tuje klube. Intenzivnost 
migracij ima veliko pozitivnih učinkov in prednosti; ima pa tudi nekatere omejitve in slabosti. 
Predlagali bi nadaljnje raziskovanje vidikov migracij v slovenskem rokometu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-07 08:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141752</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40995</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125755395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
