Pot k deinstitucionalizaciji življenja oseb z motnjo v duševnem razvojuDoberlet, Tina (Avtor) Kroflič, Robert (Mentor) deinstitucionalizacijaosebe z motnjo v duševnem razvojuinstitucionalna kulturanormalizacijaV magistrskem delu obravnavam proces deinstitucionalizacije v povezavi z življenjem oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki so vključene v Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Radovljici. V teoretičnem delu je pozornost najprej usmerjena v obravnavo oseb z motnjo v duševnem razvoju. V nadaljevanju je obravnavana zgodovina deinstitucionalizacijskih procesov, ki so se v svetu pričeli z antipsihiatričnim gibanjem ter s spoznanjem, da je za ljudi s posebnimi potrebami možno uspešno poskrbeti tudi v skupnosti in ne zgolj v zaprtih ter segregiranih totalnih ustanovah, ki kljub deklarirani skrbi in negi ne zagotavljajo temeljnih človekovih pravic. Prav tako predstavim delovanje institucij, predvsem socialnovarstvenih zavodov, katerih del je CUDV Matevža Langusa. Za samo obravnavno problematiko pozornost v teoretičnem uvodu namenim tudi uporabniškim gibanjem ter vpeljavi osebne asistence, ki so pomembno posegli na področje obravnave oseb s hendikepom. V ta namen predstavim še teoretske koncepte deinstitucionalizacije, ki vključujejo diskurze nezmožnosti, hendikep, medicinski ter socialni model obravnave, normalizacijo ter inkluzivne diskurze. V empiričnem delu s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki so bili izvedeni z direktorico, člani strokovne skupine, zaposlenimi na oddelkih ter vodji bivalnih enot, želim ugotoviti, kakšno je razumevanje koncepta deinstitucionalizacije, kako so se samega procesa lotili v obravnavani instituciji, kako vidijo delo strokovne skupine za deinstitucionalizacijo ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo. Na podlagi izsledkov poskušam predstaviti poglede in odnos zaposlenih do deinstitucionalizacije, vpeljavo procesa skozi čas, fokus pa nameniti delu strokovne skupine, ki je v namen deinstitucionalizacije oblikovala smernice za vse programe, ki jih izvaja institucija. Zanima me, kako so se lotili pisanja smernic, kaj so pri svojem delu zaznali kot pomanjkljivost, prednost ter izziv. Prav tako me je zanimalo, ali so pozornost namenili evalvaciji vpeljave smernic ter v kakšni meri so smernice namenjene za uporabnike, ki potrebujejo več nege in pomoči. Skozi pogovor z zaposlenimi v centru ter vodji bivalnih enot pa sem spoznala, kako oni doživljajo deinstitucionalizacijo, kje vidijo morebitne dodatne možnosti, kjer bi se življenje uporabnikov lahko dodatno izboljšalo, kako zaznavajo delo strokovne skupine in kar je najpomembnejše – kako gledajo in ocenjujejo prisotnost institucionalne kulture, kljub prizadevanjem za deinstitucionalizirano življenje uporabnikov.20222022-10-06 07:46:22Magistrsko delo/naloga141723VisID: 511217sl