<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava med plemensko vrednostjo krav za mlečnost in klavno kakovostjo sinov pri lisastem govedu</dc:title><dc:creator>Vodopivc,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Silvester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovec,	Jakob	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>krave</dc:subject><dc:subject>biki</dc:subject><dc:subject>progeni test</dc:subject><dc:subject>plemenska vrednost</dc:subject><dc:subject>klavna kakovost</dc:subject><dc:subject>korelacija</dc:subject><dc:subject>lisasto govedo</dc:subject><dc:description>Selekcija slovenske pasme lisasto govedo je v zadnjih 50. letih pretežno usmerjena v prirejo mleka. V nalogi smo analizirali korelacije med lastnostmi klavne kakovosti bikov, vključenih v progeni test, in napovedmi plemenskih vrednostmi (NPV) za lastnosti mlečnosti njihovih mater. Analizo smo opravili pri 1.952 bikih, ki so bili zaklani med letoma 1990 in 2020. Najmočnejšo korelacijo smo izračunali med NPV za količino mleka pri materah ter maso toplih polovic (r = 0,17). Z večanjem NPV za količino mleka mater je delež mesa v klavnih polovicah sinov upadal (r = -0,13), delež loja pa naraščal (r = 0,11). Delež večvrednih kosov (r = 0,15) in delež mesa v večvrednih kosih (r = 0,15) sinov pa sta z NPV za količino mleka pri materah naraščala. EUROP oceni za konformacijo in zamaščenost ter klavnost sinov niso bile statistično značilno korelirane z NPV za lastnosti mlečnosti pri materah, prav tako NPV za vsebnost maščob in beljakovin v mleku pri materah nista bili korelirani z nobeno od opazovanih lastnosti klavne kakovosti sinov. NPV za okvir mater je najmočneje korelirana s konformacijo sinov (r = -0,11), kar pomeni, da se je konformacija klavnih trupov sinov s povečevanjem NPV za okvir mater slabšala, medtem ko se je delež loja v trupih sinov, z večanjem okvirja pri materah povečal (r = 0,09). Korelacija podpira ugotovitev, da sta bili NPV lastnosti mlečnosti in okvirja negativno korelirani z deležem mesa v klavnih polovicah sinov (r = -0,13 in -0,15). Iz sklopa plodnosti se je za najpomembnejšo izkazala NPV za starost ob prvi telitvi, saj ta odraža sposobnost za rast sinov. Korelacija med NPV za starost mater ob prvi telitvi in maso toplih polovic sinov (r = 0,21) nakazuje, da sinovi dosegajo večje mase toplih polovic ob zakolu pri materah, ki prvič telijo mlajše. S povečanjem NPV za starost ob prvi telitvi, delež mesa v klavnih polovicah sinov upada (r = -0,22), delež loja pa narašča (r = 0,16). Korelacije med spremljanimi lastnostmi so osnova za nadaljnjo selekcijsko delo in ohranjanje kombiniranega tipa pri lisastem govedu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-05 07:16:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141680</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213640</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124739075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
