<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonomska analiza prilagajanja kmetijske rabe zahtevam biotske pestrosti na primeru govedorejskih kmetij Ljubljanskega barja</dc:title><dc:creator>Makovec Beci,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavec,	Emil	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>govedoreja</dc:subject><dc:subject>varstvo narave</dc:subject><dc:subject>biotska pestrost</dc:subject><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:subject>kmetije</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Spreminjanje pridelovalnih virov in procesov zaradi ohranjanja biotske pestrosti ima lahko na ravni kmetijskega gospodarstva pomembne posledice na ekonomiko. Z interdisciplinarnim pristopom (kmetijske vede, ekonomika in ekologija) in s pomočjo simulacijskega Modela kmetijskih gospodarstev smo ovrednotili proizvodne in ekonomske spremembe naravovarstvenih praks na izbranih tipih kmetijskih gospodarstvih na Ljubljanskem barju. Pet tipičnih govedorejskih kmetij za območje smo analizirali s pomočjo dveh scenarijev, ki opisujeta obstoječe in z naravovarstvenega vidika želeno stanje. V ciljnem stanju so kmetije del površin namenile varstvu biotske pestrosti, kar se je odrazilo v zmanjšani proizvodnji in kakovosti voluminozne krme ter zmanjšanem staležu. Največje spremembe v bruto dodani vrednosti (BDV) se zgodijo pri obeh velikih in intenzivnejših kmetijskih gospodarstvih - velika kmetija s kravami dojiljami (BDV - 41 %) in velika kmetija z mladim pitanim govedom (BDV - 17 %). Negativen, a manj izrazit vpliv doživita srednje velika mlečna kmetija (BDV - 2 %) in srednje velika kmetija z mladim pitanim govedom (BDV - 5 %). Majhni govedorejski kmetiji pa se, sicer izjemno slab, ekonomsko rezultat nekoliko izboljša (BDV + 46 %). Vpeljava naravovarstvenih praks zahteva celovit pristop. Pri nekaterih to pomeni manjše spremembe v tehnologiji, predvsem na intenzivnih kmetijskih gospodarstvih,  pa ima lahko resne ekonomske negativne učinke.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-05 07:16:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141679</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213639</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124752387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
