<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv parametrov vročega preoblikovanja na rekristalizacijsko območje pri odkovkih iz aluminijeve zlitine EN AW 6082</dc:title><dc:creator>Stupan Rozman,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovnik,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zlitina EN AW 6082</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>vplivni faktorji</dc:subject><dc:subject>rekristalizacijsko območje</dc:subject><dc:subject>trdota.</dc:subject><dc:description>Pri različnih parametrih, ki imajo največji vpliv na debelino rekristalizacijskega območja, smo izvedli kovanje odkovkov iz zlitine EN AW 6082. Med procesom vročega preoblikovanja pride do kopičenja dislokacij, dinamične rekristalizacije in rasti zrn, kar vpliva na velikost zrn v mikrostrukturi in posledično na tok materiala. Rast zrn se pojavi med procesom vroče deformacije in nadaljuje tudi po zaključku predelave in rekristalizacije. Cilj naloge je bil raziskati kateri izmed parametrov, med procesom vročega preoblikovanja, najbolj vpliva na debelino rekristalizacijskega območja, na mehanske lastnosti in trdoto. Poskusi so se izvedli na več odkovkih, pri čemer so bili narezki segreti na različne temperature, pri različnih časih. Izpostavljeni so bili večkratnemu segrevanju. Ugotavljal se je morebiten vpliv hladnega ali toplega orodja pri kovanju. S simulacijo programa Deform smo določili območja kjer pride do največjih deformacij. Z meritvami debeline rekristalizacijskega območja je bilo ugotovljeno, da se optimalna temperatura v peči za segrevanje narezkov giblje med 520 °C in 550 °C. Optimalna temperatura orodja je 190 °C. Temperatura valjanca pred kovanjem se giblje med 460 °C in 507 °C. Narezki se lahko ponovno segrejejo na željeno temperaturo en krat. Homogena porazdelitev mikrostrukture in homogena porazdelitev drobnih izločkov sekundarne faze imata na trdoto največji vpliv. Najvišje vrednosti mehanskih lastnosti se dosežejo, ko se izločki iz koherentnih preoblikujejo v nekoherentne. Na območju brade in območju velikih deformacij je opaziti nagnjenost k rasti grobo zrnate strukture. To pripisujemo posledici večjega deleža uskladiščene energije, ki nastane med deformacijo. To se je potrdilo s simulacijo s programom Deform.</dc:description><dc:publisher>[I. Stupan Rozman]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-04 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141659</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669.187.25(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89157</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 130443011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
