<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča zdravstvenih delavcev v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana do darovanja organov</dc:title><dc:creator>Bylykbashi,	Argresa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamin,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>darovanje organov</dc:subject><dc:subject>transplantacijska medicina</dc:subject><dc:subject>možganska smrt</dc:subject><dc:subject>odnos zdravstvenih delavcev do darovanja organov</dc:subject><dc:description>Uvod: Transplantacija organov je uveljavljena oblika zdravljenja za bolnike s končno odpovedjo organov. Postopki odkrivanja možnih darovalcev in ustrezni strokovni pristop dobivata vse večji pomen tudi pri delu zdravstvenih delavcev. Po navedbah strokovne literature imajo strokovno znanje, izkušenost in osebna orientiranost do področja darovanja organov odločilno vlogo pri zagotavljanju primernega pristopa in odnosa zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Glede na to, da so zdravstveni delavci glavni člen v procesu transplantacijske dejavnosti ter zanesljiv vir informacij za ostale ljudi, nas zanima, kakšna so stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Namen: Namen magistrskega dela je uvodoma predstaviti transplantacijsko dejavnost in razložiti proces darovanja organov pri nas, predstaviti zakonske ureditve pridobivanja darovalcev, primerjati transplantacijsko dejavnost pri nas z ostalimi članicami Eurotransplanta, predstaviti pretekle raziskave o stališčih zdravstvenih delavcev do darovanja ter izpostaviti etične dileme oziroma obremenitve, ki se lahko pojavijo pri delu v transplantacijski dejavnosti. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšna so stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC)  Ljubljana. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu je bil uporabljen kvalitativni pristop zbiranja in obdelave podatkov s polstrukturiranim ekspertnim intervjujem. Intervjuji so bili izvedeni s privolitvijo intervjuvancev in zvočno posneti. Kasneje smo vsak intervju zaradi lažje analize podatkov tudi v celoti prepisali. Za analizo kvalitativnih podatkov smo uporabili postopke kodiranja kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da je transplantacijska dejavnost v Sloveniji po mnenju zdravstvenih delavcev dobro organizirana. Zdravstveni delavci, ki imajo neposreden stik s transplantacijsko dejavnostjo, imajo do dejavnosti pozitiven odnos. Osem od enajstih intervjuvancev bi svoje organe darovalo kljub temu, da je le ena oseba od enajstih vpisana v register darovalcev. Zdravstveni delavci in mediji po mnenju zaposlenih vplivajo na mnenje splošne populacije o darovanju organov. Prav tako ugotavljamo pomanjkanje splošnega znanja zdravstvenih delavcev o celotni transplantacijski dejavnosti. Razprava in zaključek: Na temo transplantacijske dejavnosti primanjkuje rednih oziroma obveznih izobraževanj. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo celoten proces transplantacijske dejavnosti. To se lahko doseže le z rednim usposabljanjem in izobraževanjem o transplantacijski dejavnosti. S tem se zagotovi izboljšanje znanja in vzbujanje pozitivnih kulturnih prepričanj o darovanju organov med zdravstvenimi delavci.</dc:description><dc:publisher>[A. Bylykbashi]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-03 08:50:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141621</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118470</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124429315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
