<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga šole pri preprečevanju in reševanju problematike spolnega nasilja in nadlegovanja</dc:title><dc:creator>Suhovršnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podreka,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorčič Mrvar,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mažgon,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antić Gaber,	Milica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolno nasilje</dc:subject><dc:subject>spolno nadlegovanje</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>dijaki in dijakinje</dc:subject><dc:subject>strokovni delavci in delavke</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela je vloga šole pri preprečevanju in reševanju spolnega nasilja 
in nadlegovanja med dijaki in dijakinjami. V teoretičnem delu smo predstavili nasilje kot 
družbeni problem, še posebej spolno nasilje. Nato smo se posvetili tudi opredelitvi spolnega 
nadlegovanja ter pojasnili razliko med spolnim nasiljem in spolnim nadlegovanjem. 
Kompleksnost proučevanega področja smo predstavili v širšem družbenem kontekstu, hkrati 
pa ga smiselno umestili v šolski kontekst. 
S spolnim nasiljem in nadlegovanjem smo se ukvarjali predvsem v kontekstu srednjih šol, zato 
smo v okviru (tujih in nekaterih domačih) raziskav predstavili pojavnost in razširjenost 
spolnega nasilja in nadlegovanja v srednjih šolah. Pojasnili smo pomen formalnega okvira 
preprečevanja ter reševanja spolnega nasilja in nadlegovanja za vzgojno-izobraževalne zavode
ter vlogo šole osvetlili tudi z nekaterih drugih vidikov vzgojno-izobraževalnega delovanja. 
V raziskavi smo najprej s pomočjo analize dokumentov ugotavljali, kateri dokumenti so 
pomembni na sistemski (državni) in institucionalni (šolski) ravni v srednješolskem 
izobraževanju za področje spolnega nasilja in nadlegovanja. V nadaljevanju smo z intervjuji 
ugotavljali, kako so strokovni delavci in delavke seznanjeni s sistemskimi in institucionalnimi 
ureditvami na tem področju in na kakšen način (če sploh) se pojavljajo razlike med njimi v 
poznavanju formalnega okvira. Zanimalo nas je, kakšen pomen mu pripisujejo za uspešno 
delovanje ter kaj bi še potrebovali, tako na državni kot šolski ravni. Še posebej nas je zanimalo, 
kako strokovni delavci in delavke vidijo svojo vlogo na področju preprečevanja in reševanja 
spolnega nasilja in nadlegovanja ter kako pojav prepoznavajo in ocenjujejo njegovo pogostost 
med dijaki in dijakinjami. Raziskovali pa smo tudi, kako strokovni delavci in delavke v skladu 
s formalnim okvirjem preventivno delujejo, se izobražujejo, ob zaznanih primerih reagirajo ter 
na kakšne načine in kako ob tem sodelujejo znotraj in zunaj šole.</dc:description><dc:publisher>[M. Suhovršnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 07:49:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141584</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 509494</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 127062531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
