<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Človeška narava pri Kantu. Pot do revolucije od Kanta do Marxa</dc:title><dc:creator>Klasić,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Moder,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človeška narava</dc:subject><dc:subject>temeljni moralni zakon</dc:subject><dc:subject>revolucija</dc:subject><dc:subject>kozmopolitizem</dc:subject><dc:subject>entuziazem</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo poskuša osvetliti Kantov pogled na človeško naravo skozi njegovo moralno filozofijo in antropologijo. Kant po eni strani govori o človeškem egoizmu in radikalnem zlu, po drugi strani pa o priučeni vljudnosti, ki nam pomaga na poti do spoštovanja temeljnega moralnega zakona. Eksplicitne teorije človeške narave Kant nima, tudi zato ne, ker sam trdi, da je nemogoče, da bi jo do potankosti spoznali. Pri razvoju moralnega kompasa je pomembna predvsem izobrazba, saj se človek skozi njo uči obnašanja na civiliziran način. Kant je revolucijo videl kot sredstvo, s katerim človeštvo moralno napreduje, kar argumentira tudi s pomočjo francoske revolucije. Pri revolucionarnem dogodku Kant poudarja predvsem vidik entuziazma udeležencev in še posebej opazovalcev. Tu sta si z Marxom precej podobna, le da se slednji bolj osredotoča na vlogo neposrednih akterjev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 07:48:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141578</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 509488</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124920323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
