Tveganje za izpostavljenost radonu v domovih starejših občanovVadnjal, Nina (Avtor) Dovjak, Mateja (Mentor) Vaupotič, Janja (Komentor) Poljšak, Borut (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoradonCO2meritvetesnost stavbnega ovojaefektivna dozatveganjedomovi starejših občanovUvod: Radon (Rn) je naravni radioaktivni plin, ki je v zemlji zelo razširjen. Proti površju potuje s talnim zrakom in se v primeru netesnega stavbnega ovoja v stiku z zemljino kopiči v kletnih in pritličnih prostorih stavb. Ogljikov dioksid (CO2) je prisoten v atmosferi, kjer deluje kot toplogredni plin. Nastaja tudi pri celičnem dihanju in se zato kopiči v zaprtih prostorih. Rn in CO2 imata v povišanih koncentracijah negativne učinke na zdravje, po drugi strani pa sta zanesljiva indikatorja prezračevanja prostorov. V raziskavi smo izvedli meritve koncentracij Rn in CO2 v zraku treh domov starejših občanov (DSO), ki se na zemljevidu tveganja za prisotnost Rn v stavbah nahajajo na treh različnih območjih tveganja, in sicer z nizkim (DSO-N), zmernim (DSO-Z) in visokim (DSO-V) tveganjem. Namen: V izbranih prostorih DSO smo preučili dinamiko Rn in CO2 v zraku kot dejavnikih tveganja za zdravje, predvsem z vidika lokacije stavbe, njenih gradbenotehničnih karakteristik in sistemov prezračevanja ter specifik uporabnikov. Z izračunom efektivnih doz smo ocenili vpliv na zdravje zaposlenih in varovancev domov, glede na prisotnost Rn (in njegovih razpadnih produktov, RnP) v zraku. Metode dela: Meritve koncentracij Rn in CO2 smo izvedli v hladni in topli polovici leta, v obdobju 2021?2022. Najprej smo izmerili trenutne koncentracije Rn zjutraj v neprezračenih prostorih, ko so vrednosti slednjega praviloma najvišje. Na osnovi teh pridobljenih podatkov o trenutni koncentraciji Rn smo izbrali prostore za nadaljnje večtedenske kontinuirne meritve koncentracij Rn in CO2. Pri ogledu stavb smo popisali njihove gradbenotehnične karakteristike v ocenjevalni list, v prostorih pa smo posebno pozornost namenili iskanju potencialnih vstopnih točk za Rn. Tesnost stavbnega ovoja smo preverili z izračunom stopnje infiltracije zraka skozi stavbni ovoj v stavbo na osnovi kontinuirnega poteka koncentracije CO2. Iz povprečnih koncentracij Rn smo izračunali celoletne efektivne doze, ki jih prejmejo zaposleni in varovanci DSO. Rezultati: Povprečne koncentracije Rn (Bq m–3) v topli/hladni polovici leta so bile naslednje: 54/185 v DSO-N, 91/60 v DSO-Z in 176/160 v DSO-V. Skupno število preseganj mejne koncentracije Rn 300 Bq m–3 je bilo v topli/hladni polovici leta naslednje: 5/17 v DSO-N, 1/4 v DSO-Z in 19/39 v DSO-V. Vsak DSO ima drugačno shemo prezračevanja, in sicer najmanj pogosto zračijo v DSO-N, bolj pogosto v DSO-Z in najbolj pogosto v DSO-V. Povprečne koncentracije CO2 (ppm) so odraz zasedenosti prostorov in so bile v hladni polovici leta naslednje: 543 v DSO-N, 619 v DSO-Z in 458 v DSO-V. Število preseganj mejne koncentracije CO2 1000 ppm pa je bilo v hladni polovici leta naslednje: 7 v DSO-N, 21 v DSO-Z in 0 v DSO-V. Povprečne celoletne efektivne doze (mSv) za zaposlene/oskrbovance so naslednje: 0,54/0,02 v DSO-N, 0,45/0,29 v DSO-Z in 1,15/0,21 v DSO-V. Razprava in zaključek: Koncentracije Rn so bolj odraz prezračevanja prostorov kot območja tveganja na radonskem zemljevidu ali gradbenotehničnih karakteristik stavb. Koncentracije CO2 dodatno potrjujejo različne sheme zračenja prostorov, ki je v DSO-V zadostno, v DSO-N in DSO-Z pa bi ga bilo treba povečati. Zadovoljivo nizka koncentracija CO2 in povišana koncentracija Rn v zraku enega od prostorov DSO-V kaže na močan vir Rn, ki vstopa v prostor iz revizijskega jaška za kanalizacijo. V tem prostoru koncentracija Rn v jutranjih urah največkrat preseže mejno vrednost, zato priporočamo sanacijo. Efektivne doze so višje v hladni kot v topli polovici leta, vendar niso skrb vzbujajoče. Z bolj pogostim zračenjem prostorov v DSO-N in DSO-Z se bodo efektivne doze znižale. Če bodo v prostoru v DSO-V, kjer prejme zaposlena oseba celoletno efektivno dozo 2,19 mSv z ustreznimi sanacijskimi ukrepi znižali koncentracijo Rn, se bo znižala tudi efektivna doza.[N. Vadnjal]20222022-10-01 07:46:34Magistrsko delo/naloga141555UDK: 614VisID: 118228COBISS_ID: 124211971sl