<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spolna funkcija in z zdravjem povezana kakovost življenja slovenskih žensk v času epidemije COVID-19</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>spolna funkcija</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>epidemija Covid-19</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:description>Uvod: Izjemne razmere vplivajo na življenje vsakega posameznika ter na njegove odnose z drugimi. Epidemija Covid-19 je spremenila vsakdan ljudi po svetu in tudi v Sloveniji. Prinesla je nove skrbi, omejitve, stresorje in izzive, s katerimi so se prebivalci vsakodnevno spoprijemali na vseh področjih življenja. Raziskave po svetu opozarjajo, da je vpliv nepričakovanih dogodkov velikega obsega lahko problematičen na področju zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja, pa tudi na področju sprememb v odnosih z bližnjimi, še posebej z intimnimi partnerji. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati spolno funkcijo in z zdravjem povezano kakovost življenja pri slovenskih ženskah v reproduktivnem obdobju med epidemijo Covid-19. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Raziskovalni projekt je temeljil na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, raziskava pa je bila izvedena v spletni aplikaciji 1KA z anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je bil sestavljen iz validiranih vprašalnikov FSFI-19, FSDS in SF-36 ter vprašanj o demografskih podatkih. Pred javno objavo v aplikaciji 1KA je bil pilotno preizkušen in ustrezno dopolnjen. Podatki so bili analizirani v programu IBM SPSS Statistics 28.0.0.0. Razlike med posameznimi izbranimi spremenljivkami smo ob frekvenčni analizi podatkov preverjali še z ANOVA-testom ter post hoc Tukeyevim testom. Rezultati: Povprečna ocena celotne lestvice FSFI med anketirankami je bila 25,37 ± 8,29. V povprečju najvišje sta bili ocenjeni bolečina (xŻ = 4,8) in vzburjenje (xŻ = 4,7). Povprečna ocena SF-36-vprašalnika glede z zdravjem povezane kakovosti življenja anketirank je bila 73,52 ± 13,84. Največ težav so anketiranke navajale na področju energije (izčrpanost) (xŻ = 48,50), omejitev zaradi čustvenih težav  (xŻ = 59,54) in čustvene dobrobiti (xŻ = 62,93 ). 61,8 % anketirank je ocenilo, da je njihovo trenutno zdravje približno enako stanju njihovega zdravja pred epidemijo Covid-19. Razprava in zaključek: 36,7 % sodelujočih je na FSFI-vprašalniku doseglo povprečno oceno pod 26,55. Rezultat kaže na to, da pri ženskah, zajetih v vzorec, obstaja večja verjetnost za prisotnost spolnih disfunkcij. Ženske so svoje zdravje in z zdravjem povezano kakovost življenja v času Covid-19 v večini ocenile pozitivno. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskovanje in spremljanje teh področij z vključitvijo še kvalitativnih metod raziskovanja.</dc:description><dc:publisher>[K. Lenarčič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118224</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123928579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
