<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zaznavanja kvoruma na sintezo bacilena pri bakteriji Bacillus subtilis</dc:title><dc:creator>Bizjak Ternik,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Danevčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>zaznavanje kvoruma</dc:subject><dc:subject>bacilen</dc:subject><dc:subject>sekundarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>konfokalna fluorescenčna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>izražanje genov</dc:subject><dc:description>Bakterije Bacillus subtilis sintetizirajo več različnih sekundarnih metabolitov, med katerimi je tudi bacilen. Sinteza nekaterih sekundarnih metabolitov je uravnavana s sistemom za zaznavanje kvoruma (QS). Da bi preverili, ali je tudi sinteza bacilena uravnavana s QS, smo pripravili seve z okvarami v sistemu QS ter poročevalsko fuzijo promotorja PpksC z zapisom za rumeni fluorescenčni protein (yfp). Metode so zajemale spremljanje intenzitete fluorescence s fluorescenčnim mikročitalcem na nivoju celotne populacije in s konfokalnim fluorescenčnim mikroskopom (CLSM) na nivoju posamezne celice. Metodi nam podata različne rezultate, saj nam mikroskopija ponudi dodaten vpogled na nivo posamezne celice. Pri sevu B. subtilis PS-216 na nivoju celotne populacije lahko potrdimo, da na izražanje bacilena vpliva sistem QS, kar ne moremo reči za sev B. subtilis NCIB3610. Seva PS-216 in NCIB3610 se razlikujeta v izražanju genov za sintezo bacilena, kar lahko potrdimo tako na nivoju posamezne celice, kot tudi na nivoju celotne populacije. Z metodo CLSM smo ugotovili, da se pri vseh sevih pojavita dve podpopulaciji – prva – številčnejša z nižjim nivojem sinteze bacilena in druga – manj številčna z višjim nivojem sinteze bacilena. Poleg tega opazimo razlike v izražanju bacilena med rastjo v različnih časovnih točkah. Med sevi PS-216 divjega tipa in sevi z okvarami v sistemu QS so prisotne minimalne razlike v izražanju genov za sintezo bacilena, medtem ko pri sevih NCIB3610 statistično značilnih razlik ni. Rezultati pri uporabi metode CLSM niso bili ponovljivi, zato bi v nadaljevanju hipoteze lahko preverili z drugimi neodvisnimi metodami (na primer pretočno citometrijo), ki bi nam z večjo gotovostjo potrdile ali ovrgle zastavljene hipoteze.</dc:description><dc:publisher>[N. Bizjak Ternik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 07:16:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141540</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.22/.26:579.852.11</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213445</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124024835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
