Informiranost o sevanju in slikovnih metodah med slovenskimi pacienti, napotenimi na rentgensko slikanje skeleta, prsnih organov ali zobBajc, Žana (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Starc, Tina (Komentor) Kogovšek, Tina (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijarentgensevanjeinformiranostseznanjenostpacientizadovoljstvodojemanjeUvod: Radiološke slikovne metode zaradi svojega neinvazivnega značaja predstavljajo nepogrešljiv del sodobne medicine. Večina temelji na uporabi škodljivega ionizirajočega sevanja, zato je vpliv tega na zdravje ljudi tema, ki je aktualna že vse od odkritja rentgenskih žarkov. Čeprav zakon nalaga odgovornost informiranja o kakršnihkoli preiskavah in posegih, tudi rentgenskih, zdravnikom, številne raziskave v tujini pričajo o nizki stopnji znanja o vrstah sevanj in njihovih učinkih med splošno populacijo. Dokazana je močna korelacija med neinformiranostjo pacientov in tako prisotnostjo neprijetnih občutkov med preiskavo kot tudi nezadovoljstvom z zdravstveno obravnavo. Informiranje tako predstavlja pomemben koncept v odnosu med bolniki in osebjem. Namen: Namen raziskave je opredeliti pojem informiranosti ter ugotoviti, kako informiranost o sevanju vpliva na pacientovo seznanjenost s sevanjem in radiološkimi slikovnimi načini, njegovo čustveno doživljanje preiskave in zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela smo predstavili teoretična izhodišča: vrste sevanja, njegove učinke na človeško telo, vsakodnevne vire izpostavljenosti, nato pa še pojem informiranosti v odnosu med pacienti in zdravstvenim osebjem. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik, k sodelovanju pa smo povabili paciente, ki so v obdobju zbiranja podatkov opravljali rentgensko slikanje. Z vprašalnikom smo preverjali, do katere mere so pacienti informirani o preiskavi, ki jih čaka, in kakšne so v povezavi z informiranjem njihove želje ter pričakovanja. Poleg tega nas je zanimalo, kakšna je lastna angažiranost ljudi po pridobivanju informacij, kako doživljajo radiološke inženirje, ki opravljajo slikanje, kakšna čustva občutijo med preiskavami in kako zadovoljni so z obravnavo. Anketni vprašalnik je bil izveden v spletni obliki s pomočjo programa 1ka. Pridobljene rezultate smo analizirali s programom SPSS in jih nato primerjali z različnimi že obstoječimi raziskavami na to temo. Rezultati: Anketo je ustrezno izpolnilo 206 pacientov. Bolniki so s strani zdravstvenega osebja srednje dobro informirani (2,56), a so na tem področju vsekakor mogoče izboljšave. S količino informacij s strani zdravnikov in radioloških inženirjev so v povprečju zadovoljni (3,82 in 4,06), a si večinoma ne želijo prejeti podatka o dozi, ki ji bodo izpostavljeni med preiskavo. Tako informiranost s strani osebja (p-vrednosti ? 0,006) kot tudi lastna angažiranost po pridobivanju informacij (p-vrednosti ? 0,001) sta povezani s stopnjo znanja o sevanju. Spol in starost s stopnjo znanja o sevanju nista povezana, za razliko od stopnje izobrazbe (p-vrednosti ? 0,008). Spol je povezan s čustvenim doživljanjem preiskave in sicer ženske pogosteje poročajo o negativnih čustev (p < 0,001), medtem ko ostali dejavniki s čustvenim doživljanjem niso povezani. Zadovoljstvo z obravnavo je pri posameznikih, ki večkrat samoiniciativno iščejo informacije, statistično značilno večje (p = 0,038), stopnja zadovoljstva pa z demografskimi dejavniki ni povezana. Pacienti, ki jih slika radiološki inženir s pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi, doživljajo med preiskavo manj negativnih občutkov (p = 0,001) in so bolj zadovoljni z zdravstveno obravnavo (p < 0,001). Tudi v urejenem okolju oziroma prostoru, kjer poteka slikanje, pacienti doživljajo manj negativnih občutkov (p < 0,001). Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da je pacientovo znanje o sevanju povezano z informiranostjo. Radiološki inženirji lahko pomembno spremenijo pacientovo izkušnjo na radiološkem oddelku, prav je lahko veliko doseženo z urejenostjo prostora. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti podobne raziskave na vzorcu več zdravstvenih zavodov in na pacientih, ki so opravljali tudi zahtevnejše radiološke preiskave. Le na ta način bi pridobili najbolj jasen pregled nad informiranostjo v Sloveniji.[Ž. Bajc]20222022-09-30 07:45:55Magistrsko delo/naloga141479UDK: 616-07VisID: 118193COBISS_ID: 124207619sl