Ocena razgradnje odpadnega blata s kavitacijoPomberg, Katja (Avtor) Dular, Matevž (Mentor) odpadno blatodezintegracijahidrodinamična kavitacijačistilna napravaNaraščajoča količina raznovrstnih odpadkov v okolju je ena resnejših težav, s katerimi se sooča človeštvo. Enega izmed glavnih virov onesnaževanja okolja z različnimi mikropolutanti predstavljajo odpadne vode in odpadno blato, katerih čiščenje predstavlja velik izziv za čistilne naprave. Odpadno blato je končen produkt procesa čiščenja odpadne vode, ki ga je potrebno primerno odstraniti. Zaradi vsebnosti raznih mikropolutantov je potrebno pred odlaganjem odpadno blato primerno obdelati – s stabilizacijo, dehidracijo in zgoščevanjem. Za zmanjševanje količine odpadnega blata je uporabna anaerobna razgradnja, vendar ta proces potrebuje veliko nadgradnje, da se doseže njegov potencial. Da bi izboljšali procese anaerobne razgradnje, je potrebno izvajati predhodne procese obdelave odpadnega blata, ki izboljšajo njegovo razgradnjo. Kot predhodni procesi obdelave odpadnega blata se lahko uporabljajo mehanski procesi, med katere spada tudi kavitacija. V magistrskem delu smo se osredotočili na predhodno obdelavo odpadnega blata s pomočjo hidrodinamične kavitacije. Kavitacija povzroča nenadno znižanje tlaka v tekočini, kar sproži nastajanje parnih in plinastih mehurčkov znotraj tekočine. Znižanje tlaka v tekočini lahko dosežemo s pomočjo rotorja in statorja, tako nastalo kavitacijo pa imenujemo hidrodinamična kavitacija. Posledica kavitacije je homoliza vode, rezultat katere so hidroksilni radikali (•OH), ki vodijo kemijske procese. Kavitacija za predhodno obdelavo odpadnega blata se uporablja za pospešitev anaerobne razgradnje, kar pripomore k večji proizvodnji bioplina, zmanjševanju količine blata, zmanjševanju količine patogenih organizmov in odstranjevanju neprijetnih vonjav. Prednost hidrodinamične kavitacije pred ostalimi procesi so nizki stroški obratovanja in boljše možnosti scale-up-a. Namen raziskovalnega dela je bil primerjati štiri različne kavitacijske režime in določiti kateri je najučinkovitejši za dezintegracijo odpadnega blata. Za predobdelavo vzorca odpadnega blata smo uporabili rotacijski generator hidrodinamične kavitacije na laboratorijskem nivoju v izvedbi z valjčki in zobmi. Učinovitost kavitacijskih režimov smo primerjali glede na spremembe kemijskih parametrov (tKPK, topnega NH4-N in NO3-N) pred in po kavitaciji s pomočjo spektroskopske metode, stopnjo razgradnje blata ter energetsko učinkovitost. Najboljšo razgradnjo aktivnega blata smo dosegli pri režimu z valjčnim rotorjem.20222022-09-29 11:50:00Magistrsko delo/naloga141444VisID: 16341COBISS_ID: 132952579sl