Vpliv stopnje deformacije ter toplotne obdelave na korozijsko odpornost jekla A-286Šušel, Jerneja (Avtor) Bizjak, Milan (Mentor) Karpe, Blaž (Komentor) A-286izločevalno utrjevanjekorozijska odpornostdeformacijatoplotna obdelavasensitizacijaJeklo A-286 je superzlitina na osnovi železa, niklja in kroma z dodatkom titana in molibdena ter spada med izločevalno utrjena avstenitna nerjavna jekla. Uporabno je predvsem za plinske turbine, v petrokemijski industriji ter v letalski in vesoljski industriji. Ker se jeklo prodaja v različnih presekih, v izločevalno utrjenem stanju, smo ugotavljali kako različne stopnje deformacije, hitrost ohlajanja po kovanju in različni parametri naknadne toplotne obdelave vplivajo na njegovo interkristalno korozijsko odpornost. V podjetju SIJ-Metal Ravne d.o.o. se preizkus odpornosti zoper interkristalno korozijo izvaja tako po standardu EN ISO 3651-2 kot po standardu ASTM A262- 15. Zaradi tega smo vzorce testirali po obeh standardih in najprej preverili ali je mogoče za negativne rezultate korozijskih testov predhodnih šarž lahko odgovorna slaba regulacija temperature sensitizacijskega žarjenja oz. ali bi lahko prihajalo do kakšnih neskladnosti pri izvajanju korozijskih testov. Pri študiju vpliva deformacije na korozijsko odpornost tega jekla smo uporabili tri različne stopnje deformacije, pri študiju vpliva hitrosti ohlajanja jekla po kovanju pa smo preizkušance ohlajali v štirih ohlajevalnih medijih (voda, zrak, olje, peč). Korozijsko smo testirali tudi toplotno obdelane vzorce. Toploto obdelavo smo izvajali pri temperaturi raztopnega žerjenja 980 °C/ različni časi in staranja na 720 °C/16 ur. Pri testiranju toplotno obdelanih vzorcev je prišlo do loma pri enem izmed vzorcev. Z analizo mikrostrukture (OM in SEM-EDS) smo potrdili prisotnost večjih izločkov TiC, TiN in Ti(C, N), ki se nahajajo predvsem v notranjosti kristalnih zrn ter mešanih (titan, molibden, krom, niobij, vanadij, …) karbidov in fosfidov po kristalnih mejah. Korozijskih produktov (oksidov, kloridov) v mikrostrukturi korozijsko testiranih vzorcev nismo opazili, prav tako ne škodljivih kromovih karbidov (Cr23C6) po mejah zrn, ki so vzrok za interkristalno korozijo. Opravili smo tudi analizo prelomnih površin in nekaterih mesti izmerili povišano koncentracijo fosforja. Na podlagi tega smo sklepali, da za lom materiala ni bila odgovorna zmanjšana odpornost zoper korozijo temveč zmanjšana duktilnost jekla zaradi segregacij fosforja na kristalne meje.[J. Šušel]20222022-09-29 09:00:11Magistrsko delo/naloga141434UDK: 669.187.25(043.2)VisID: 88590COBISS_ID: 130451715sl