Herman de Carinthia in KoranFridl Jarc, Job (Avtor) Mlinar, Janez (Mentor) Herman de CarinthiaKoranRobert Kettonensis12. stoletjeprevajanje iz arabščineV diplomski nalogi je osrednja pozornost posvečena osebnosti Hermana de Carinthia in njegovi vlogi pri prvem prevodu Korana v latinščino. Prikazan je zgodovinski čas, v katerem je Herman ustvarjal in živel, omenjena sta njegovo šolanje in strast do astrologije ter izpostavljeno njegovo prijateljstvo s prav tako pomembnim prevajalcem Robertom iz Kettona. Poudarjena je presenetljivo majhna vloga, ki jo ima Herman v širšem filozofsko-zgodovinskem diskurzu tako v slovenskem kot ne nazadnje svetovnem prostoru. Dejavnost Hermana de Carinthia je umeščena v širši kontekst 12. stoletja. Prikazano je, kako se spreminjajo nekatera ključna dojemanja, ki so bila do takrat prisotna v evropski srednjeveški družbi. Izpostavljen je predvsem prenos antične poganske misli, ki jo evropski intelektualci ponovno odkrijejo v bizantinskih in predvsem arabskih tekstih. V nadaljevanju se naloga osredotoči na Hermana de Carinthia, in sicer se najprej ustavi ob vprašanju njegovega rojstnega kraja, glede katerega je opazno nestrinjanje v znanstveni stroki, saj se teze o Hermanovem izvoru zelo razhajajo. Podane so različne hipoteze hrvaških, tujih in slovenskih raziskovalcev, ki se jih v nalogi poskuša kritično ovrednotiti. V nadaljevanju je izpostavljeno še Hermanovo šolanje v Chartresu pri Thierryju iz Chartresa in njegovo srečanje z Robertom iz Kettona, ki je postal njegov velik življenjski prijatelj. Sledi razdelek o njegovem potovanju po Sredozemlju in postanku v Španiji, kjer nastane prevod Korana. Izpostavljena sta še njegovo avtorsko delo De Essentiis in njegov najpomembnejši prevod Ptolemajev Planisferij. V nadaljevanju je pomembna ugotovitev, da Herman ni bil pristaš eksaktnih prevodov, temveč je raje prevajal v bolj svobodnem slogu. To je razvidno iz zadnjega poglavja naloge, v katerem je iz konkretnega primera razvidno, kako se Hermanov in Robertov prevod konkretno razlikuje od ostalih. V nalogi prevladuje kronološki vidik, ki vzročno-posledično spremlja Hermanovo življenjsko pot od začetkov do njegovih prevajalskih dosežkov. Z duhovno-zgodovinsko metodo pa je njegovo delo umeščeno v širši kontekst idej in filozofskih pobud 12. stoletja. Osrednji namen naloge je doseči večjo prepoznavnost Hermana de Carinthia v slovenskem prostoru in poudariti njegovo prevajalsko delo ter metode pri prevajanju Korana, kar doslej še ni bilo raziskano.J. Fridl Jarc20222022-09-29 08:17:25Diplomsko delo/naloga141419UDK: 929VisID: 508725COBISS_ID: 131862531sl