<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nivo izražanja in aktivnost cisteinskih katepsinov S in X na vnetnem modelu nevrodegeneracije</dc:title><dc:creator>Hergouth,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>katepsin S</dc:subject><dc:subject>katepsin X</dc:subject><dc:subject>oligodendrociti</dc:subject><dc:subject>celice HOG</dc:subject><dc:subject>model EAE</dc:subject><dc:description>Cisteinska katepsina S in X sta bila prepoznana kot pomembna encima pri številnih patoloških stanjih, med drugim tudi pri nevrodegenerativnih boleznih. Njuno spremenjeno izražanje, aktivnost in neželen vpliv na centralni živčni sistemu je bil raziskan že na različnih modelih nevrodegeneracije, kot je na primer model Parkinsonove ali Alzheimerjeve bolezni. Cilj naše magistrske naloge pa je bil ovrednotenje nivoja izražanja in aktivnosti katepsinov S in X na in vitro in in vivo vnetnem modelu nevrodegeneracije, ki oponašata procese pri multipli sklerozi. In vitro model smo postavili s pomočjo celične linije oligodendrocitov HOG. Najprej smo postavili celični model diferenciacije, ki je nujen proces za nastanek oligodendrocitov, sposobnih mielinizacije. Pri spremljanju morfoloških lastnosti celic, stimuliranih z brez-serumskim in brez-serumskim gojiščem z dodanim forbolnim estrom smo ugotovili, da celice tretirane s slednjim izražajo številne izrastke, hkrati pa je analiza proliferacije celic pokazala trend diferenciacije pri celicah stimuliranih z obema gojiščema. Opazili smo tudi povišan nivo izražanja mielinskega bazičnega proteina v diferenciranih celicah. Hkrati pa smo pokazali, da diferenciacija nima vpliva na aktivnosti katepsinov S in X. V nadaljevanju smo postavili in vitro model nevrodegeneracije z uporabo vnetnih citokinov interferona ^ (IFN-^) in tumor nekrotizirajoč faktorja ^ (TNF-^). Najprej smo s pretočno citometrijo potrdili njune citotoksične učinke na celicah HOG, nato pa izmerili aktivnosti katepsinov S in X v celičnih lizatih po stimulaciji celic. Dokazali smo, da IFN-^ vodi v statistično značilno znižano aktivnost katepsina S in X. Tretiranje s TNF-^ pa je pokazalo rezultate, ki kažejo trend, da se aktivnost katepsina S rahlo zviša, katepsina X pa zniža, vendar v manjši meri kot pri IFN-^. Povišan proteinski nivo katepsina X v supernatantih nakazuje tudi na njegovo izločanje iz celic v zunajcelični prostor. Rezultate smo dopolnili še z vrednotenjem in vivo živalskega modela eksperimentalnega avtoimunega encefalomielitisa. V homogenatih različnih regij možganov in hrbtenjače smo preverili nivo izražanja, aktivnost in lokalizacijo katepsinov S in X. Dokazali smo značilno povišano aktivnost katepsinov S in X v hrbtenjači živali na vrhuncu bolezni, medtem ko je bil proteinski nivo katepsinov najbolj povišan ob koncu bolezni. Z imunofluorescenčnim označevanjem pa smo še dodatno pokazali, da je izražanje katepsinov S in X v perifernem živcu povišano ob koncu bolezni, in sicer v vnetnih celicah, kar smo pokazali z uporabo označevalca arginaza-1. V magistrski nalogi smo potrdili, da sta proteinski nivo izražanja in aktivnost katepsinov S in X v nevrodegenerativnih procesih, posredovanih z vnetjem, povišana, kar označuje oba katepsina kot potencialni tarči za zdravljenje tovrstnih stanj.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 07:46:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141377</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 91955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
