<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vnosa odpadne vode iz čistilnih naprav na strukturo in delovanje mikrobne združbe v obalnem morskem ekosistemu</dc:title><dc:creator>Kodrin,	Benja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tinta,	Tinkara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obalni ekosistem</dc:subject><dc:subject>odpadne vode</dc:subject><dc:subject>čistilna naprava Piran</dc:subject><dc:subject>hranilne snovi</dc:subject><dc:subject>morske bakterije</dc:subject><dc:subject>rod Vibrio</dc:subject><dc:subject>bakterijska rast</dc:subject><dc:subject>celično dihanje</dc:subject><dc:subject>produkcija bakterijske biomase</dc:subject><dc:description>Zaradi vse večje naseljenosti obalnih okolij je morski ekosistem izpostavljen različnim antropogenim motnjam, med katere uvrščamo tudi onesnaževanje z odpadnimi vodami. Vpliv vnosa hranil in mikroorganizmov z očiščeno odpadno vodo iz čistilnih naprav na obalno morsko združbo bakterij je slabo poznan, zato smo se v nalogi osredotočili na odziv metabolizma morskih bakterij na vnos očiščene odpadne vode iz komunalne čistilne naprave v modelnem eksperimentalnem sistemu. Ugotovili smo, da je vnos hranil iz odpadne vode, s katerim smo znižali molarno C:N razmerje raztopljene organske snovi v eksperimentalni steklenici, povečal bakterijsko rast, celično dihanje in produkcijo bakterijske biomase. Najvišjo bakterijsko abundanco smo izmerili v steklenicah, obogatenih z nefiltrirano odpadno vodo, k čemur so pripomogle tudi bakterije iz odpadne vode. Izračuni so pokazali, da so večji del asimiliranega ogljika iz odpadne vode bakterije usmerile v proces celičnega dihanja, kar se ujema z nizkimi vrednostmi bakterijske učinkovitosti rasti. Ker se z odpadno vodo v morja vnašajo tudi patogeni organizmi, med katerimi so potencialno lahko tudi bakterije rodu Vibrio, smo v drugem delu naloge nastavili eksperiment z različnimi čistimi kulturami Vibrio spp. Seve, izolirane iz različnih lokacij, smo izpostavili gojiščem z različno vsebnostjo hranil. Rast, celično dihanje in produkcija biomase posameznega izolata je bila najvišja v tistem tretmaju, ki je bil po hranilih najbolj podoben mestu izolacije bakterijskega seva, kar kaže, da so bili ti sevi dobro prilagojeni na okoljske razmere, iz katerih so bili izolirani.</dc:description><dc:publisher>[B. Kodrin]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141352</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.68:579.26:628.394</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213192</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123549443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
