<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj metode za določevanje urolitina A v realnih vzorcih</dc:title><dc:creator>Kržan,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pompe,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>urolitin A</dc:subject><dc:subject>biološki vzorci</dc:subject><dc:description>Urolitini so metaboliti elagitaninov, kateri nastanejo s pomočjo črevesnih bakterij. Veliko pozornosti so pritegnili zaradi potencialnih antioksidativnih, protivnetnih, protirakavih učinkov in delovanja proti nevrodegenerativnim boleznim. Poteka še veliko raziskav o samih spojinah in njihovih zdravilnih učinkih. Pomemben je tudi razvoj metod, s katerimi se lahko urolitine določa v različnih bioloških vzorcih. V tej nalogi sem se osredotočila na kvalitativno in kvantitativno določitev urolitina A v vzorcih prašičjega blata. Tovrstni vzorci so najlažje dostopni in lahko povedo veliko o metabolizmu. Razvita je bila metoda za pripravo vzorca in analizo na sistemu revezno fazne tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z UV-Vis detekcijo. Preizkušenih je bilo več načinov in topil za ekstrakcijo vzorca. Razvita je bila ekstrakcija tekoče-tekoče z raztopino vzorca in etil acetatom, s katero se vzorec skoncentrira, vendar je pri postopku veliko izgub. Za najbolj optimalno se je izkazala enofazna ekstrakcija z mešanico topil metanola in vode v razmerju 80:20 z dodatkom kisline. Vzorci blata so kompleksni in opažena je bila velika raznolikost v vsebnosti motečih komponent, ki so v nekaterih primerih vplivali na določevanje urolitina A v vzorcu. Najboljša ločba je bila dosežena s stacionarno fazo z vezanimi fenil-heksil skupinami in gradientnim profilom mobilnih faz 0,1 % raztopine H3PO4 v vodi ter acetonitrila. Uporabljena optimalna valovna dolžina je bila 240 nm. Določena je bila linearnost, ponovljivost metode, LOD, LOQ in vpliv matrice. Metoda je primerna za kvalitativno določevanje, kvantitativno določevanje pa je v določenih primerih moteno zaradi prisotnost motečih komponent. Preizkušena je bila topnost urolitina A v topilih metanol, mešanici metanola in vode v razmerju 80:20, vodi in etil acetatu. Najbolj topen je v metanolu s topnostjo 0,737 g/L in najslabše v vodi s topnostjo 0,170 g/L. Preverjena je bila stabilnost urolitina A v topilih DMSO, metanolu in mešanici metanola in vode v razmerju 80:20 pri koncentracijah osnovne in delovne raztopine ter pri različnih pogojih: v zamrzovalniku pri -20 °C, v hladilniku pri 4 °C, v temi pri sobni temperaturi in na svetlobi pri sobni temperaturi. Stabilnost je upadala le v primeru raztopine, ki je bila izpostavljena svetlobi v topilu DMSO.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 12:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141333</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21987</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 132100355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
