<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Znanje laikov o prvi pomoči pri zastrupitvah s strupenimi rastlinami</dc:title><dc:creator>Mlinar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brvar,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>toksičnost rastlin</dc:subject><dc:subject>ukrepanje pri zastrupitvah</dc:subject><dc:subject>znanje prve pomoči</dc:subject><dc:subject>vzroki zastrupitev</dc:subject><dc:description>Uvod:  V Sloveniji zastrupitve z rastlinami predstavljajo manjši delež vseh zastrupitev. Pri mladih največkrat pride do zastrupitev zaradi željenega učinka halucinacij, pri starejših pa zaradi zamenjave užitnih rastlin s strupenimi. V primeru pojava zastrupitve s strupeno rastlino so ključni ukrepi prve pomoči ter čimprejšnja strokovna zdravstvena pomoč. Namen in cilji: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako posamezniki poznajo izbrane strupene rastline in kakšno je njihovo znanje o ukrepih prve pomoči ob morebitni zastrupitvi. Cilj je bil ugotoviti: (1) ali posamezniki prepoznajo izbrane strupene rastline, (2) ali poznajo razloge za zastrupitev s strupenimi rastlinami in (3) ali vedo, kakšna je prva pomoč ob tovrstnih zastrupitvah. Metode dela: Narejen je bil pregled strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literatura za pripravo teoretičnih izhodišč je bila iskana v mednarodnih podatkovnih bazah: COBIB.SI, Medline (v iskalniku PubMed), CINAHL in DiKul. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno neeksperimentalna metoda dela. Podatki so bili zbirani z aplikacijo za spletno anketiranje 1KA in s tiskanimi vprašalniki. Zbrani podatki so obdelani z uporabo programa Microsoft Excel, različica 2016. Rezultati: Vprašalnik je izpolnila 301 oseba. Anketiranci menijo, da med strupenimi rastlinami najbolje poznajo šmarnico (več kot 80 %), najslabše pa navadni kristavec (9 %). Na fotografijah so najbolje prepoznali šmarnico, navadni bršljan, črni bezeg in tiso. Najpogosteje omenjeni znaki zastrupitev, ki so jih anketiranci navajali, so bruhanje (n = 200), slabost (n = 167), driska (n = 100), bolečine v trebuhu in prebavne težave (n = 53) ter vrtoglavica (n = 41). Več kot 90 % anketirancev ve, da je v primeru zastrupitve pomembna identifikacija rastline, stabilni bočni položaj za nezavestnega in neuporaba alkohola. Razprava in zaključek: Anketiranci so izbrane rastline na osnovi samoocene prepoznali bolje kot izbrane rastline na fotografijah. Predlagamo, da kandidati na osnovnih tečajih prve pomoči izvejo nekaj osnov o ukrepih prve pomoči pri zastrupitvi s strupenimi rastlinami. Napotki o prvi pomoči pri zastrupitvi s strupeno rastlino, s katerimi bi bili kandidati obveščeni, so shranjevanje ostankov rastline, čiščenje ustne votline, izzivanje bruhanja (po posvetu z zdravnikom) in jemanje aktivnega oglja (po posvetu z zdravnikom).</dc:description><dc:publisher>[S. Mlinar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 07:45:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141289</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118080</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123261187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
