<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bivanje na prostem v mestnem in primestnem vrtcu</dc:title><dc:creator>Gašperšič,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:description>Številne študije so pokazale, da lahko zunanje okolje izboljša razvoj otrok na vseh področjih in vse več vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev se zaveda, da bivanje na prostem pozitivno vpliva na otroke. Poleg tega pa so raziskave pokazale, da otroci danes zunaj preživijo bistveno manj časa in posledično izgubljajo stik z naravo. V magistrskem delu sem izhajala iz ugotovitev avtorjev o igri in učenju v naravi, preživljanju časa na prostem, gozdni pedagogiki ipd. Predstavila sem rezultate nekaterih slovenskih in tujih raziskav z omenjenega področja, ki poudarjajo pomembnost bivanja na prostem. Ker je pomembno, da v življenje vrtca in raziskovanje vključimo tudi perspektivo otrok, sem predstavila tudi raziskovanje z otroki in participacijo otrok v vrtcu. 
S kvalitativno raziskavo sem ugotavljala značilnosti bivanja na prostem v dveh vrtcih, ki se nahajata v različnih okoljih – en v mestnem in drug v primestnem. S pojmom bivanje na prostem sem označila igro na igrišču ali v naravi, sprehode v naravo ali mesto, obiske pomembnih in zanimivih ustanov (na primer muzejev, knjižnice, kmetije itd.). Glavni cilj je bil preučiti stališča vzgojiteljev in doživljanje otrok ter izpostaviti ovire, ki se pri tem pojavljajo. Oblikovala sem delno strukturiran intervju in ga izvedla s tremi vzgojiteljicami iz vsakega vrtca. Pridobivala sem podatke o tem, kako gledajo na bivanje na prostem, koliko časa mu namenijo, kako ga načrtujejo, kakšna je njihova praksa in s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Poleg tega sem pripravila tudi vprašanja za pogovor z otroki, kjer sem odkrivala, kako oni doživljajo bivanje na prostem. Ugotovitve sem dopolnila z izbiro fotografije najljubšega okolja in njihovimi risbami. Rezultati so pokazali, da so otroci zelo radi na prostem in da se vzgojiteljice zavedajo pomena bivanja na prostem, kljub temu pa njihova vedenja včasih omejujejo otroško igro in učenje na prostem. Poleg ovir, kot so oddaljenost od naravnih okolij, vreme, pomisleki staršev ipd., menim, da je razlog za morebitno pomanjkanje bivanja na prostem tudi premajhno zavedanje glede vseh možnosti uporabe in prednosti zunanjega okolja ter pomanjkanje prepričanja, da je učenje na prostem enakovredno, če ne še pomembnejše kot učenje v prostoru, oziroma da se dopolnjujeta. Z ugotovitvami sem želela prispevati k ozaveščanju vodilnih in strokovnih delavcev vrtcev o pomembnosti preživljanja časa na prostem ter k iskanju rešitev za izboljšanje prakse na tem področju. Poleg navedenega bi ugotovitve lahko prispevale tudi k večji participaciji otrok v vrtcih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-27 03:47:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141251</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122773763</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
