<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv leptina in adiponektina v humanem mleku na telesno sestavo otrok</dc:title><dc:creator>Vide,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ihan,	Alojz	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna sestava otrok</dc:subject><dc:subject>humano mleko</dc:subject><dc:subject>hormoni v humanem mleku</dc:subject><dc:subject>leptin</dc:subject><dc:subject>adiponektin</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>antropometrične meritve</dc:subject><dc:description>V tej magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv hormonov leptina in adiponektina v 
humanem mleku na telesno sestavo otrok. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 
skupno 294 parov mati – otrok iz Ljubljanske porodnišnice, Univerzitetnega 
kliničnega centra Ljubljana. Vsebnost hormonov smo ugotavljali v vzorcih materinega 
mleka, odvzetih mesec po rojstvu. Koncentracijo hormonov smo nato določali s 
pomočjo encimsko imuno - adsorpcijskih preiskav. Za določanje telesne sestave otrok 
smo uporabili metodo antropometrije, kar je vključevalo meritve telesne mase in višine 
oziroma dolžine pri dojenčkih, izračun indeksa telesne mase, merjenje deleža telesne 
maščobe ter meritev debeline kožnih gub. Vpliv leptina smo potrdili pri z-vrednosti 
pridobljene mase med rojstvom in prvim letom starosti, vpliv adiponektina pa pri z-vrednostih mase in dolžine ob rojstvu. Prav tako se je za statistično značilno razliko 
izkazala povezava med koncentracijo adiponektina in dolžine pri enem, treh in šestih 
mesecih, z-vrednostmi indeksa telesne mase pri šestih mesecih, z-vrednosti dolžine, 
indeksa telesne mase, odstotka telesne maščobe ter nekaterih debelin kožnih gub pri 
enem letu, nato pa še pri z-vrednostih višine in debelinah kožnih gub na bicepsu pri 
treh letih. Po primerjavi z drugimi študijami smo, kar zadeva zgoraj navedene 
parametre, lahko prišli do nekaterih podobnih ugotovitev, sicer pa so bili nekateri 
rezultati celo nasprotujoči. V uporabi so namreč različne metode in čas vzorčenja 
humanega mleka, kar seveda vpliva na dobljene rezultate. Zaključimo lahko, da 
hormoni v humanem mleku vsekakor vplivajo na telesno sestavo otrok, za razlago 
jasnega mehanizma in poenotenih ugotovitev, pa so potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[U. Vide]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-26 10:11:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141223</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.287-053.2:612.018:572.087</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 212839</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122939651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
