Sartre in budizem o sebstvuNuhić, Nedim (Avtor) Ciglenečki, Jan (Mentor) Sebstvojazželjaeksistencialna psihoanalizaV zahodni kulturi, predvsem akademski, smo priča hitro naraščajočemu pomenu vzhodnih religij in naukov, ki se primerjajo in sintetizirajo z mnogimi drugimi zahodnimi religijami in filozofijami. To bi lahko bil simptom naraščajoče krize duhovnosti v zahodnem svetu, ki poskuša zelo resno premisliti o lastnem odnosu do duhovnosti med vzponom tehnologije, ki začenja prevladovati v številnih vidikih našega osebnega življenja. Z metodami primerjalne filozofije poskušamo pojasniti podobnosti in razlike med na prvi pogled dvema diametralno nasprotnima miselnima tokovoma. S pomočjo primerjalne metodeto diplomsko nalogo začnemo s Sartrovim zavračanjem Husserlovega transcendentalnega jaza, preden nadaljujem z uvedbo Sartrove ideje o predrefleksivni zavesti in na splošno opišem strukturo zavesti kot jo razume Sartre. Po kratkem opisu pojasnimo Sartrov pogled na empirični jaz in njegovo vlogo v svetu, skozi katerega se kasneje povežemo z budističnimi nauki, ki zanikajo obstoj sebstva, vendar sprejemajo obstoj empiričnega jaza. Ko bralca seznanimo z budističnimi idejami o sebstvu in empiričnem jazu, preidemo na koncept želje, ki se sprva zdi nepremagljiva ovira za kakršno koli nadaljnjo sintezo obeh miselnih tokov. Na tem mestu predstavimo eksistencialno psihoanalizo kot sredstvo za premagovanje ovire in nekoliko podrobneje obdelamo njene metode, ki omogočajo nadaljnje sobivanje obeeh miselnih sistemov. Nalogo zaokrožuje razmislek o možnostih nadaljnjega raziskovanja, za katere ta naloga utira pot.20222022-09-25 07:45:51Diplomsko delo/naloga141205VisID: 507841COBISS_ID: 126286083sl