<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primernost avtohtone in umetne zemljine za  vrtnarski substrat</dc:title><dc:creator>Brelih,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtohtona tla</dc:subject><dc:subject>umetna zemljina</dc:subject><dc:subject>hortikulturni substrat</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo v lončnem poskusu ugotavljali, ali lahko avtohtono zemljo iz opuščenega zemljišča z dodatkom kurjega gnoja obogatimo do te mere, da bi z njo nadomestili profesionalne hortikulturne substrate. V poskusu smo imeli dva osnovna substrata, presejano avtohtono zemljino (A) in umetno pripravljen mineralni substrat iz zemeljskih izkopov in zdrobljenih kamnin (B). Osnovnima substratoma smo dodali uležan in preperel kurji gnoj v 0, 5, 10, 25 in 50 volumskih odstotkih in pripravili hortikulturne substrate. Kakovost smo preverili s kemijskimi analizami in testno rastlino. Za kontrolo (K) smo uporabili profesionalni substrat podjetja Humko d.o.o. S tako pripravljenimi mešanicami smo napolnili litrske lonce in vanje posadili potaknjence pelargonije. Vsako obravnavanje smo izvedli v treh ponovitvah. V obdobju 11 tednov (april – junij) smo spremljali rast rastlin in večkrat izmerili dolžino poganjkov, število listov in cvetnih nastavkov. Občasno smo rastline močneje zalili, da smo odvzeli tudi vzorce izcednih vod, ter v laboratoriju kontrolirali pH vrednost, električno prevodnost in koncentracijo nitrata. Pred in po poskusu smo opravili laboratorijske meritve talnih vzorcev in ugotovili, da smo avtohtono zemljino z odmerki kurjega gnoja obogatili, da so imele nekatere mešanice substratov podobne lastnosti kot profesionalni substrat, nekatere celo boljše. Najboljši rezultati so bili v loncih s 25 in 50 volumskih odstotkih gnoja. V vseh meritvah so bili substrati narejeni iz avtohtone zemljine boljši od substratov iz umetne mineralne zemljine. Zaradi dobre izhodiščne založenosti s hranili tudi boljše od profesionalnega substrata. Večji odstotek gnoja je pomenil boljšo rodovitnost, kar se je zelo intenzivno pokazalo pri mešanicah kurjega gnoja in umetnega mineralnega substrata, ki je imel zelo slabo izhodiščno založenost s hranili in humusom.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-25 07:15:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141199</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 212600</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126094851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
