<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hibridni model za napoved dinamičnega posedanja površine nad podzemnim odkopom</dc:title><dc:creator>Pal,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rošer,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posedanje površine</dc:subject><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:subject>podzemni odkop</dc:subject><dc:subject>napovedni model posedanja</dc:subject><dc:subject>modificirana sigmoidna funkcija</dc:subject><dc:subject>hibridni model</dc:subject><dc:description>Učinki podzemnega rudarjenja se odražajo na površini v obliki posedanja terena, kar povzroča poškodbe infrastrukture znotraj in v širšem območju rudarskega prostora. V zadnjih desetletjih je zavedanje pomembnosti varovanja življenjskega okolja in posledično tudi površinskih objektov privedlo do razvoja različnih modelnih pristopov za napoved posedanja površine nad podzemnimi odkopi. Ti se razlikujejo glede na metode rudarjenja in naravnih značilnosti območja posameznih nahajališč mineralnih surovin. Raziskave v doktorski disertaciji smo razdelili v tri sklope, kjer smo si za cilj postavili razvoj hibridnega napovednega modela, ki združuje več preizkušenih rešitev in omogoča napoved posedanja za katero koli površinsko točko. V okviru predhodnih raziskav smo v prvem sklopu proučili pogoste metode spremljanja posedkov površine. Na podlagi praktičnosti in natančnosti smo za izvedbo monitoringa posedkov izbrali metodo fotogrametrije UAV. V drugem sklopu smo naredili analizo razvoja posedanja točke in med sabo primerjali različne napovedne modele. Glede na dobljene rezultate smo za napoved posedanja točke kot najprimernejši model izbrali modificirano sigmoidno funkcijo, s katero smo v zahtevanih mejah natančnosti interpolirali in ekstrapolirali izmerjene posedke. Omenjena napoved posedkov temelji na oceni trenda posedkov in napovedi časa naslednje ter končne meritve, ko se začne konsolidacija in je nadaljnje posedanje zanemarljivo. V tretjem sklopu smo pojasnili teorijo hibridnega modela za napoved dinamičnega ugrezanja z razdelitvijo vplivnega območja na pravokotne sektorje, pri čemer je vsak sektor vseboval oblak točk in ravnino, ki se najbolje prilega tem točkam. Tako je mogoče napoved posedkov implementirati v režim monitoringa posedkov. Vsako ravnino smo definirali s centroidom, katerih višine smo uporabili, kot vhodni podatek za izračun parametrov modificirane sigmoidne funkcije. Razvit hibridni model, ki vključuje sigmoidno funkcijo, računsko mrežo s sektorji in primerjavo oblakov točk, lahko uporabimo za optimizacijo sanacije površine nad podzemnim odkopom. To dosežemo s pravočasnim odkrivanjem območij intenzivnega posedanja in kategorizacijo sektorjev računske mreže. Hibridni model smo uspešno verificirali na dejanskih podatkih posedanja površine v najbolj aktivnem odkopnem območju Premogovnika Velenje. Predlagana metoda je dobra osnova za napoved posedanja površine, kjer konvencionalen monitoring ni mogoč, ter omogoča prilagoditev nadaljnjih meritev posedkov glede na predvideno dinamiko posedanja terena, kar je časovno in stroškovno učinkovito.</dc:description><dc:publisher>[A. Pal]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-24 09:00:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141193</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 622</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 88407</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126636035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
