<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vedenje, znanje in odnos do zagotavljanja varnosti živil v gostinski dejavnosti</dc:title><dc:creator>Šetina,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>gostinstvo</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolezni, povzročene s hrano, povzročajo velike zdravstvene, socialne in gospodarske posledice, zato je zelo pomembno, da nosilci živilske dejavnosti in vsi zaposleni upoštevajo zahteve za zagotavljanje varnosti živil. Okužbe in zastrupitve z živili so pogoste v gostinski dejavnosti, zato je zelo pomembno, da so zaposleni pri delu z živili usposobljeni, imajo ustrezno znanje, odnos in vedenje. Namen: Namen magistrske naloge je ugotoviti in oceniti, kakšno znanje, odnos in vedenje imajo zaposleni v gostinstvu na področju  zagotavljanja varnosti živil v svetovnem merilu in na vzorcu zaposlenih v gostinskih obratih v Ljubljani in njeni okolici. Metode dela: Uporabljen je bil sistematični pregled literature po določenih podatkovnih bazah, z izbranimi ključnimi besedami. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo želeli ugotoviti, kakšno znanje in odnos do varnosti živil imajo zaposleni in kako v praksi izvajajo delo z živili. Rezultati: S pomočjo metode sistematičnega pregleda literature smo v končno analizo vključili 20 člankov v angleškem jeziku, ki so ustrezali namenu raziskave. Opravili smo polstrukturirane intervjuje z osmimi zaposlenimi. Analiza rezultatov je pokazala, da je največji motivacijski dejavnik medosebni odnos med zaposlenimi, sledijo mu dobra komunikacija, dobri delovni pogoji in plača. Ugotovili smo, da je znanje zaposlenih pomanjkljivo, predvsem glede mikrobioloških dejavnikov tveganja, tudi pri temperaturnih vrednosti pri zagotavljanju in vzdrževanju tople in hladne verige, se niso najbolje izkazali. Kljub usposabljanju zaposlenih še vedno prihaja do nezadostnega prenosa znanja v prakso, predvsem zaradi motivacijskih in organizacijskih dejavnikov, ovir. Razprava in zaključek: Z opravljeno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da so znanje in odnosi zaposlenih do zagotavljanja varnosti živil na zadovoljivih ravneh, vendar pa obstaja še prostor za izboljšave. Identificirali smo motivacijske, demotivacijske dejavnike ter ovire, ki zaposlenim preprečujejo izvajanje dobrih praks. Vzpostaviti je treba natančen in jasen načrt usposabljanja, boljšo komunikacijo zaposlenih z nadrejenimi ter spremeniti odnos lastnikov restavracij in ostalih nadrejenih do samega usposabljanja</dc:description><dc:publisher>[M. Šetina]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-24 07:46:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141184</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123029251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
