Razvijanje začetnega opismenjevanja v angleščini po načelih konvergentne pedagogike v prvem izobraževalnem obdobjuGrčar, Kaja (Avtor) Dagarin Fojkar, Mateja (Mentor) začetno opismenjevanjePrvi sklop magistrskega dela zajema splošen pregled obstoječe literature o glavnih spoznanjih s področja učenja in poučevanja tujega jezika v prvem izobraževalnem obdobju, s poudarkom na procesu razvijanja opismenjevanja v angleščini kot tujem jeziku. Osnovna problematika zajema področje vzporednega začetnega opismenjevanja v maternem (MJ) in tujem jeziku (TJ) – kakšni so vzroki, postopki in posledice zgodnjega poučevanja angleščine kot tujega jezika otrok, ki se še opismenjujejo v slovenščini kot maternem jeziku. V prvih letih šolanja je zaznava otrok še izrazito celostna, globalna, zato je tudi pouk tujega jezika temu prilagojen. Ker imajo učenci v maternem jeziku že razvite določene predopismenjevalne spretnosti, je prehod na učenje tujega jezika lažji; večina raziskav še posebej poudarja pomen koriščenja pozitivnega transferja med maternim in tujim jezikom. Po načelih konvergentne pedagogike (KP) je ta proces učinkovitejši, če učenci gradijo znanje s pomočjo enotne metodologije pouka obeh jezikov. Namen magistrskega dela je bil pregledati obstoječe gradivo in zbrati glavne ugotovitve in stališča učiteljev, ki so poučevali po načelih KP, za natančnejši vpogled v začetno opismenjevanje v tujem jeziku ob vzporednem opismenjevanju v maternem jeziku, s poudarkom na globalni metodi opismenjevanja. Raziskovalni pristop je zajemal pregled in analizo gradiva za razvijanje opismenjevanja v angleščini s področja KP (zapisniki seminarjev, evalvacij, skript in zbornikov) in intervju s petimi učiteljicami razrednega pouka in tujega jezika, ki so metodo izvajale več kot deset let. Na podlagi glavnih ciljev raziskave so bila oblikovana sledeča vprašanja polstrukturiranega intervjuja: kako poteka uvajanje v proces opismenjevanja po načelih KP; kako k sistematičnemu začetnemu opismenjevanju pripomore metodika dela (podrobneje je obravnavana uporaba dejavnosti izraza telesa ob glasbi (ITG) in plakata); kako poteka proces uvajanja v delo z besedilom po globalni metodi; kako KP razvija temeljne povezave med opismenjevanjem v MJ in TJ; katere elemente te pedagogike je po mnenju učiteljev mogoče uporabiti v sodobnem izobraževalnem kontekstu opismenjevanja v TJ oziroma kateri so okviri, znotraj katerih lahko ta pristop učinkovito izvajajo še danes. Skozi raziskavo se je pokazalo, da pri uvajanju učencev v opismenjevanje učitelji namenijo veliko pozornosti socialni funkciji branja, skozi uporabo različnih didaktičnih elementov pa učence urijo v rabi specifičnih strategij (ne)besednega organiziranja lastnih miselnih idej v smiselne enote (pripoved o doživetju, obnova s slikami in grafičnimi prikazi, delo s ključnimi besedami, zapisovanje v zaokroženo besedilo na plakatu …). Začetno opismenjevanje globalno-strukturalne metode poteka vzporedno v MJ in TJ, kar dosegajo s tesnim sodelovanjem učitelja TJ in učitelja MJ, s sistematičnim usklajevanjem vsebin in rabo didaktičnih elementov po metodološkem pristopu KP (pripovedovanje zgodb, igre vlog, ITG z uporabo slikovnih kartic in grafičnih prikazov). Po ugotovitvah intervjuvank je za razvijanje vseh štirih sporazumevalnih zmožnosti ključen ponavljajoč stik z enako vsebino tako v MJ kot TJ. Polstrukturirani intervju je osvetlil tudi pomen organizacije učnih ur, tako da vse začetne dejavnosti temeljijo na jezikovni kopeli, kjer prednjači reden stik z izbranim besedilom v različnih učnih kontekstih in tudi z uporabo raznolikega nabora sporočilnih medijev. Tako sistematično nadgrajujejo aktivnosti za razvijanje vseh štirih sporazumevalnih zmožnosti v obeh jezikih. Večina intervjuvank meni, da raba besedila v različnih učnih kontekstih najbolj pripomore pri vztrajnem ozaveščanju fonemike angleškega jezika, sočasno delo s pisano besedo pa posredno pomaga pri urjenju sposobnosti zaznavanja asociativne zveze glas – grafični zapis, kar potrjuje tudi pregled zbranih dokumentov. Specifičnih pravil jezika ne učijo neposredno. Učiteljice, ki so opismenjevale po načelih KP, so pogosto poročale o pozitivnih učinkih istega metodološkega pristopa pri pouku MJ in TJ na razvijanje sporazumevalnih zmožnosti v obeh jezikih in oblikovanje višjih kognitivnih struktur. Načelo enotne metodologije pri pouku MJ in TJ posledično pripomore tudi k naslavljanju specifičnih razvojnih izzivov pri opismenjevanju v obeh jezikih. Učiteljice so v povezavi z uporabo metode KP v današnjem kontekstu pouka najpogosteje izpostavljale problem časovne omejenosti pri implementaciji metode v zgoščenem, krajšem časovnem okviru ter izziv (ne)sodelovanja pri soustvarjanju pedagoškega procesa s sodelavci.20222022-09-24 04:10:58Magistrsko delo/naloga141162COBISS_ID: 122630403sl