<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Literaturni pregled in analiza trdnih disperzij slabo vodotopnih zdravilnih učinkovin, izdelanih z iztiskanjem talin</dc:title><dc:creator>Šenica,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>German Ilić,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakasanovski,	Ognen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>iztiskanje talin</dc:subject><dc:subject>literaturni pregled</dc:subject><dc:subject>polimer</dc:subject><dc:subject>povečanje hitrosti raztapljanja</dc:subject><dc:subject>trdne disperzije</dc:subject><dc:description>Na trgu je vedno več zdravilnih učinkovin, ki so težko vodotopne in imajo posledično slabšo absorpcijo in biološko uporabnost. Eden izmed največjih izzivov farmacevtske industrije je povečanje biološke uporabnosti takšnih učinkovin. Izdelava trdnih disperzij z iztiskanjem talin kot napredna in kontinuirana tehnologija tako postaja vedno bolj aktualna strategija za povečanje hitrosti raztapljanja učinkovine. Namen magistrske naloge je bil literaturni pregled in analiza znanstvenih člankov na temo izdelave trdnih disperzij z iztiskanjem talin, katerih namen je bil povečati hitrost raztapljanja težko vodotopnih učinkovin. 
S pomočjo dveh podatkovnih baz smo pridobili 53 člankov, ki so ustrezali našim kriterijem. Po pregledu člankov smo ugotovili, da so raziskovalci večinoma uporabili učinkovine iz terapevtske skupine za bolezni srca in ožilja (32 %), ki predstavljajo eno najpogosteje predpisanih skupin zdravil, ki se največkrat uporabljajo v vsakdanjem življenju. Za izdelavo trdnih disperzij so uporabili različne nosilce. Najpogosteje uporabljeni so bili hidrofilni polimeri, kot sta KollidonVA64 ter Soluplus, ki se pojavita v 26 % in 22 % formulacijah. Opazili pa smo tudi uporabo polimerov, ki se običajno uporabljajo za druge namene, kot so npr. gastrorezistentni polimeri ali surfaktanti. Zanimalo nas je tudi, kako uspešni so bili raziskovalci pri izboljšanju hitrosti raztapljanja trdnih disperzij v primerjavi s čisto učinkovino. Zelo malo raziskav pa je nastalo trdno disperzijo nadalje obdelalo v končno farmacevtsko obliko, saj so se raziskovalci za izdelavo končne farmacevtske oblike odločili le pri 36 % formulacijah.
Kljub večanju števila člankov pa nismo našli članka, ki bi spremljal vse vidike, ki so pomembni pri razvoju trdnih disperzij z iztiskanjem talin (formulacija trdnih disperzij, procesni pogoji za izdelavo, nadaljnja obdelava, končna farmacevtska oblika).</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 08:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141138</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 91613</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
