<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikropropagacija borovnice (Vaccinium sp.) in vitro</dc:title><dc:creator>Alič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf Pilih,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vaccinium sp.</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>avksin</dc:subject><dc:subject>borovnica</dc:subject><dc:subject>in vitro</dc:subject><dc:description>Borovnice (Vaccinium sp.) spadajo v družino vresovk (Ericaceae) in so pomembno živilo v naši prehrani. Vsebujejo 85 % vode, preostanek pa prestavljajo ogljikovi hidrati.  Med mikrohranili najbolj izstopata vitamina C in K, med minerali pa mangan. Znane so tudi po visoki vsebnosti antioksidantov, predvsem antocianov, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. V zadnjih tridesetih letih se je povpraševanje po borovnicah, zlasti po ameriških, močno povečalo, kar je privedlo tudi do porasta njihove pridelave. Za pridobivanje novih rastlin po klasičnih postopkih z lesnatimi in zelenimi potaknjenci je potrebno veliko prostora in časa, problem pa predstavljajo tudi bolezni. Težave se pojavljajo pri posameznih sortah, kjer je delež ukoreninjenih potaknjencev izredno nizek. V teh primerih lahko s pomočjo mikropropagacije , v in vitro razmerah pridobimo večje število kakovostnih sadik v izredno kratkem času. Na podlagi primerjave in vitro in klasično pridobljenih potomcev ni bilo videti razlik v pridelavi borovnic. Nekateri avtorji navajajo, da so mikropropagirane rastline celo bolj rodne in da se potaknjenci teh rastlin lažje ukoreninijo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 07:16:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141071</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 211935</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126004227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
