<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Remediacija tal onesnaženih s polikloriranimi bifenili</dc:title><dc:creator>Verbič,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Poliklorirani bifenili</dc:subject><dc:subject>fitoremediacija</dc:subject><dc:subject>rizoremediacija</dc:subject><dc:subject>mikoremediacija</dc:subject><dc:description>V 80. letih prejšnjega stoletja so prepovedali uporabo organskih onesnažil imenovanih poliklorirani bifenili (PCB), kljub temu se slednji še vedno pojavljajo v okolju in negativno vplivajo na ekosisteme in zdravje ljudi. Usodo PCB v tleh določajo naslednji procesi: vezava na talne delce, razgradnja in prenosi (izhlapevanje, sedimentacija, asimilacija idr.). Najbolj znane tehnike bioremediacije tal onesnaženih s PCB so fitoremediacija, rizoremediacija in mikoremediacija. Cilj je najti najbolj učinkovito biološko metodo remediacije oziroma kombinacijo več tehnik s katerimi bi uspeli zmanjšati čimbolj vsebnost PCB v tleh. Raziskati je potrebno kateri organizmi so najbolj uspešni pri razgradnji PCB v tleh in kaj lahko storimo, da procese bioremediacije pospešimo. Če povzamemo literaturo, lahko z bioremediacijo v obdobju 6-ih mesecev odstranimo več kot 50% PCB začetne vsebnosti. V kombinaciji različnih združb organizmov (rastline, bakterije, glive) pa lahko v istem času odstranimo tudi več kot 80% PCB. Z bioremediacijo praviloma ne posegamo v osnovno sestavo okolja. S problemom previsokih vsebnosti PCB v tleh se srečujemo tudi v Sloveniji, zato je vredno najti učinkovite rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju onesnaženja okolja v naši bližini.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-23 07:16:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141069</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 211933</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126002691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
