Vpliv zavarovanega prostora na rast in razvoj češnje (Prunus avium L.)Vodopivec, Nikita (Avtor) Usenik, Valentina (Mentor) češnjepokanjedeformacijeprekrivanje drevesvisoki tuneliomreževanjePri pridelavi češnje (Prunus avium L.) prihaja do izgub pridelka zaradi pokanja in gnitja ter drugih deformacij plodov. Poleg dežja, visokih temperatur, toče in pozeb, veliko škodo v zadnjih letih povzročata tudi škodljivca plodova vinska mušica (Drosophila suzukii L.) in marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys S.). Škodo omejujemo s pridelavo v zavarovanih prostorih, ki jo omogočajo manj bujna, a produktivna drevesa. Vzpostavljanje zavarovanih prostorov dosegamo s prekrivanjem dreves z različnimi folijami in mrežami. Nameščamo jih čez posamezne vrste ali čez celoten sadovnjak. Drevesa lahko prekrijemo samo iz zgornje strani, v primeru visokih tunelov in omreževanja pa folija ali mreža sega od konstrukcije nad krošnjami do tal. V pridelavi češenj so najbolj razširjene protidežne folije, ki zmanjšujejo pojav pokanja in gnitja ter zvišujejo vsebnost sladkorja in organskih kislin v plodovih. Narašča uporaba visokih tunelov, ki poleg tega vplivajo na pospešeno vegetativno rast in hitrejše zorenje plodov. Z namenom preprečevanja škode zaradi škodljivcev in zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev pridobiva na pomenu omreževanje, ki zaradi spremenjene mikroklime včasih omogoči naselitev listnih uši in pršic. Stroški ureditve in vzdrževanja zavarovanih prostorov so visoki, zato zahtevajo premišljeno izkoriščen prostor in optimiziran sistem. Zavarovani prostori se z leti izpopolnjujejo in postajajo vse bolj nepogrešljiv del pridelave češenj.20222022-09-23 07:15:05Diplomsko delo/naloga141064VisID: 211928COBISS_ID: 126006275sl