Različne vrste prenosnikov za indirektno lepljenje nesnemnega ortodontskega aparataŠušteršič, Neža (Avtor) Primožič, Jasmina (Mentor) Hren, Doroteja (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikaortodontijanesnemni ortodontski aparatipostavitev nosilcevindirektno lepljenjeprenosnik za indirektno lepljenje3D natisnjen prenosnikUvod: Ortodontija in čeljustna ortopedija sta veji zobozdravstva, ki vključujeta zdravljenje nepravilnosti zob, nepravilnosti med zobnima lokoma in nepravilnosti obraznih struktur. Pri ortodontski terapiji se lahko, odvisno od vrste nepravilnosti, uporabljajo snemni ali nesnemni ortodontski aparati. Nesnemni ortodontski aparati se uporabljajo pri večjih ortodontskih nepravilnosti. Sestavljajo jih nosilci, žični lok in ostali aktivni elementi. Za dobre rezultate ortodontske terapije je izredno pomembna natančna postavitev nosilcev. Nosilce lahko specialist ortodont postavi po direktni metodi, se pravi neposredno na zob ali se nosilce postavi na mavčnem modelu ali računalniškem programu. Nato se izdela prenosnik, s katerim lahko terapevt natančno prenese položaj nosilcev na zobovje. Namen: Primerjava izdelave različnih vrst prenosnikov za indirektno lepljenje nesnemnega ortodontskega aparat Metode dela: Pregled strokovne literature na temo izdelave prenosnikov in laboratorijska izdelava različnih vrst prenosnikov. Rezultati: Izdelala sem prenosnike z uporabo metode postavljanja nosilcev na mavčnih odlitkih zobovja in tridimenzionalnih digitalnih posnetkih zobovja. Za prenos nosilcev z mavčnega modela in tridimenziolanlno natisnjenega modela sem za izdelavo prenosnikov uporabila silikonsko maso, etilvinilacetatno folijo (prožno in togo) ter prozoren vinil poliksilosan silikon. V računalniškem programu sem oblikovala dva prenosnika, ki sem jih tridimenzionalno natisnila iz prožnega materiala na osnovi smole. Razprava in zaključek: V izbrani literature je večkrat omenjeno, da je indirektna postavitev nosilcev, naj si bo na mavčnem ali digitalnem modelu, bolj natančna od direktne postavitve nosilcev. Ob postavljanju nosilcev ima metoda na mavčnem modelu več prednosti, saj omogoča boljši nadzor nad postavitvijo nosilca. Postavljanje nosilcev na digitalne modela zahteva boljšo orientacijo v virtualnem okolju. Kljub temu, ima postavljanje nosilcev na digitalni model prednosti in sicer dobro vodenje uporabnika skozi postopke programa, zmanjšanje človeške napake (vse meritve oddaljenosti nosilcev od posameznih ploskev zoba so vidne, kot tudi nagibi in zasuki) ter ob dovoljšnih izkušnjah uporabe programa, zmanjšanje laboratorijskih postopkov in časa izdelave. Z izdelavo prenosnikov, sem ugotovila, da je najprimernejši prenosnik za izdelavo na mavčnem modelu in na tridimenzionalno natisnjenem modelu prenosnik s kombinacijo tehnike folije in silikonske mase. Večjih razlik med tridimenzionalno natisnjenima prenosnikoma nisem ugotovila. Predstavljene tehnike izdelave prenosnikov imajo prednosti in slabosti, predvsem so zelo odvisne od znanja in usposobljenosti uporabnika, ter dostopnosti laboratorijskih aparatur.[N. Šušteršič]20222022-09-22 07:46:24Diplomsko delo/naloga141002UDK: 616.31VisID: 117634COBISS_ID: 122591747sl