Ocena pravic starejših oseb v Republiki Sloveniji na podlagi mednarodnega indeksa človekovih pravic starejših osebPuklavec, Milica (Avtor) Ivanc, Blaž (Mentor) Domajnko, Barbara (Recenzent) magistrska delazdravstvena negastaroststarostnikizakonodajapraviceskrbUvod: Živimo v družbi, v kateri se število starejšega prebivalstva povečuje, povečuje pa se tudi število obolelih za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Življenjska doba ljudi se daljša in z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva se povečujejo potrebe po sistemu dolgotrajne oskrbe, ki mora biti učinkovit in finančno vzdržen. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti stanje na področju zakonske ureditve varstva starejših oseb v Republiki Sloveniji, sekundarni namen raziskave je pridobljene rezultate za Slovenijo primerjati z ugotovitvami mednarodne raziskave in jih tako postaviti v primerjalno sobesedilo. Problemsko polje raziskave obsega razčlenitev in primerjavo zakonske ureditve pravic starejših oseb, hkrati je tudi del širše mednarodne raziskave, ki jo vodi profesor Israel Doron. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Primarno smo pregledali predpise iz baze pravnih predpisov Pravno–informacijskega sistema Republike Slovenije, ki obsegajo področja zdravstvenega in socialnega varstva ter se nanašajo na pravice starejših oseb. Literatura je bila iskana po ključnih besedah starostnik, elderly, medicinska sestra, nurse, pravice starejših, rights of the elderly, zakonodaja, legislation, diskriminacija starejših, elderly discrimination, skrb za starejše osebe, elderly care, pokojnina, pension v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, COBISS, Pub Med, EBSCO, Springerlink, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani, spletne strani SAGE Publications ter Obzornika zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da je dejansko stanje na področju zakonske ureditve področja starejših oseb kompleksno in da sama zakonska ureditev še ne daje vpogleda v to, kako je za to starostno skupino prebivalstva dejansko poskrbljeno. Slovenija po mednarodnem indeksu IOPHRI dosega 20 točk, kar jo uvršča v zgornjo tretjino držav z najboljšim varstvom starejših oseb. Razprava in zaključek: Demografsko staranje populacije je v večini razvitih držav sveta mnogo hitrejše, kot je bilo v preteklosti, kar je posledica podaljševanja pričakovane življenjske dobe in zmanjševanja stopnje rodnosti. Kljub razvitosti in ekonomski stabilnosti držav je kakovost življenja starejših oseb slabša od pričakovane.[M. Puklavec Arnuš]20222022-09-22 07:45:58Magistrsko delo/naloga140991UDK: 616-083VisID: 117630COBISS_ID: 122626819sl